Franja

Zadetki iskanja

  • státi (stojím) imperf.

    1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
    stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
    stati pri oknu starsene alla finestra
    stati v vrsti stare in fila
    stati na rokah reggersi sulle mani
    miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
    hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
    grad še danes stoji il castello c'è ancora

    2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
    avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
    gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

    3. essere durevole; durare:
    ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

    4. gastr. lasciar riposare:
    testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

    5. obl. stare bene, stare a pennello:
    obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

    6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
    podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

    7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
    stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
    odkar svet stoji da che mondo è mondo
    pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
    pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
    pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
    pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
    pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
    pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
    stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
    pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
    pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
    pren. stati ob strani tenersi in disparte
    vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
    še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
    pren. stati pred oltarjem sposarsi
    pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
    pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
    pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
    kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
    klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
    komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
    lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
    stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
    lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
    hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
    lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
    lov. pes stoji il cane è in punta
    vet. samica stoji la femmina è in calore
    šport. stati v predklonu flettere il busto
    šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
    voj. stati v pozor stare sull'attenti
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • širòk (-ôka -o) adj.

    A)

    1. largo; ampio:
    klobuk s širokimi krajci cappello con larghe tese
    široka ramena larghe spalle
    široka obleka vestito ampio

    2. largo, vasto, grosso:
    človek širokih nazorov uomo di idee larghe
    za to se zanima široka javnost ciò interessa il grosso pubblico
    široko delovno področje vasto campo d'azione
    biti širši kot daljši essere molto grasso, obeso
    široko filmsko platno schermo panoramico
    širok kozarec tumbler
    široka steklenica toscanella
    lingv. široki samoglasnik vocale larga, aperta
    žel. široki tir scartamento largo
    med. široka trakulja tenia del pesce (Dibothriocephalus latus)
    anat. široka mišica vasto
    široka guma (pri avtu) pneumatico a bassa pressione; (pri kolesu) ballonet

    B) širôki (-a -o) m, f, n
    na široko odpreti okno spalancare la finestra
    pripovedovati na dolgo in široko raccontare in lungo e in largo, raccontare diffondendosi nei particolari
  • škátla (-e) f

    1. scatola:
    kartonasta, pločevinasta škatla scatola di cartone, di latta
    konzervna škatla conserva

    2. pog. (ohišje) cassa:
    škatla avtomobila carrozzeria

    3. pejor. (škatli podobna hiša) scatola

    4. pejor. (slabo vozilo) trappola, macinino, trabiccolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voj. dimna škatla scatola nebbiogena
    ugasni to škatlo e spegni sto macinino
    škatla za ogrlico (etui) astuccio della collana
    škatla za violino astuccio del violino
    škatla za naočnike custodia degli occhiali
    škatla s puncami punzoniera
    škatla za klobčiče portagomitoli
    škatla za klobuk cappelliera, portacapelli
  • tančíca (-e) f

    1. tekst. velo;
    rokavi iz tančice maniche di velo

    2. obl. velo, veletta:
    klobuk s tančico cappello con la veletta
    poročna, žalna tančica velo nuziale (da sposa), velo nero

    3. pren. velo:
    tančica dima, megle un velo di fumo, di nebbia
    zaviti v tančico skrivnosti stendere un velo di mistero
    njena smrt je še vedno zavita v tančico skrivnosti la sua morte è tuttora avvolta nel mistero
    pren. odgrinjati tančico s česa (razkrivati) svelare qcs.
    ugotavljati stilne tančice besedila scoprire le sfumature stilistiche del testo
  • tenere*

    A) v. tr. (pres. tēngo)

    1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
    tenere le briglie držati uzde
    tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
    tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
    è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
    tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
    tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
    tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo

    2. držati, imeti, nositi:
    tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
    tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
    tenere a bada qcn. paziti na koga
    tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
    tenere una cameriera imeti služkinjo
    tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
    tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
    tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
    tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
    tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
    tenere una nota glasba držati noto
    tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
    tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
    tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
    tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
    tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno

    3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
    tenere la parola držati besedo
    tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
    tenere un segreto ne izdati skrivnosti
    tenere un impegno spoštovati obvezo

    4. držati, imeti; vzeti, jemati:
    tieni!, pog.
    te'! na, vzemi!

    5. južnoital. imeti (posedovati):
    tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir

    6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
    l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
    il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje

    7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
    tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
    tenere bottega imeti trgovino
    tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo

    8. držati (vsebina):
    la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter

    9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
    tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
    tenere una riunione imeti sestanek

    10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
    tenere la destra iti po desni
    tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
    tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
    tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
    tenere la strada avto držati se ceste
    tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
    tenere testa a qcn. kljubovati komu

    11. imeti za:
    tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
    tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
    tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo

    12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
    tenere caldo biti topel (oblačilo)
    tenere compagnia delati družbo
    tenere conto di qcs. kaj upoštevati
    tenere un discorso imeti govor
    tenere una lezione imeti predavanje
    tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
    tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
    tenere stretto stisniti, stiskati
    tenere udienza imeti razpravo

    B) v. intr.

    1. držati, vzdržati:
    tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
    tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
    il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo

    2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
    una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
    le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive

    3. iti:
    tenere a destra iti po desni
    tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati

    4.
    tenere per qcn. držati za koga
    tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo

    5. veliko dati na:
    uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
    tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...

    6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
    il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
    il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi

    C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)

    1. držati se za:
    tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
    i due si tenevano per mano držala sta se za roko

    2. držati se, biti (v položaju):
    tenersi aggiornato biti na tekočem
    tenersi sulla difensiva ne napadati
    tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
    tenersi a distanza, da parte držati se na strani
    tenersi a galla plavati, biti na površini
    tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
    tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen

    3. zadržati se:
    tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh

    4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
    tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
    tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
    tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi

    5. iti:
    tenersi a sinistra iti po levi
    tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
    tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen

    6. biti, čutiti se:
    tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen
  • tēsta f

    1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
    testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
    a testa scoperta gologlav
    dalla testa ai piedi od nog do glave
    lavata di testa pren. ostra graja
    abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
    andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
    averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
    avere mal di testa imeti glavobol
    gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
    gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
    rompersi la testa razbiti si glavo
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
    non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
    scuotere la testa zmajevati z glavo
    segnare di testa šport zadeti z glavo
    uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
    il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

    2. glava, življenje:
    domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
    rischiare la testa tvegati glavo

    3. umet. glava:
    una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
    testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

    4. igre
    testa e croce cifra mož
    giocare a testa e croce metati cifra mož

    5. anat.
    testa di Medusa Meduzina glava

    6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
    zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

    7. pren. glava, pamet, um:
    lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
    avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
    avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
    non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
    cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
    levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
    mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
    mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
    passare di testa pozabiti, pozabljati
    passare per la testa šiniti v glavo
    rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
    pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

    8. pren. glava, razsodnost, pamet:
    di testa razsodno
    colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
    adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
    avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
    dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
    avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
    avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
    fare di testa propria delati po svoje
    mettere la testa a partito, a posto spametovati se
    si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

    9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
    ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

    10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
    testa d'asino osel
    testa calda vroča glava, vročekrvnež
    testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
    testa coronata kronana glava, kralj
    testa di cuoio član protiteroristične enote
    testa dura trma, trmoglavec
    testa di gesso pren. slamnati mož
    testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
    testa matta vročekrvnež
    testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
    testa vuota praznoglavec
    testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

    11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
    testa d'albero navt. vrhnji del jambora
    testa della campana glava zvona
    testa di corda konec vrvi
    testa del letto zglavje
    testa del mattone širina opeke
    testa di un missile glava rakete
    testa di una pagina vrh strani
    la testa di una pezza di tessuto začetek bale
    testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
    titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
    vettura di testa železn. prednji vagon
    in testa al treno v prvem vagonu

    12. glava, glavica (konec, zadnji del):
    la testa di un chiodo glavica žeblja
    la testa di un fiammifero glavica šibice
    testa di uno spillo glavica igle
    la testa di una vite glavica vijaka

    13. bot. glavica:
    testa d'aglio glavica česna
    la testa di un fungo klobuk gobe
    teste di papavero makove glavice

    14. anat. konec:
    testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

    15. čelo:
    la testa di un corteo čelo sprevoda
    la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
    testa di ponte voj. mostišče
    testa di serie šport nosilec skupine
    essere alla testa, in testa biti spredaj
    essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
    passare in testa preiti v vodstvo
    tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

    16. mehan.
    testa di biella ojnična glava
    testa di cilindro cilindrska glava

    17.
    testa a croce križnik

    18. glasba glavica (pri noti)
    PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
    chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • tirolese

    A) agg. geogr. tirolski:
    cappello alla tirolese tirolski klobuk

    B) m, f geogr. Tirolec, Tirolka

    C) f tirolka (ples)
  • tirólski (-a -o) adj. geogr. tirolese, alla tirolese:
    tirolski klobuk cappello alla tirolese
    tirolske hlače pantaloni alla tirolese
    tirolsko jodlanje jodel
  • tōgliere*

    A) v. tr. (pres. tōlgo)

    1. odstraniti, odstranjevati; sneti, snemati; odpraviti, odpravljati; sleči (si):
    togliersi il cappello, i guanti sneti klobuk, rokavice
    togliere un divieto odpraviti prepoved
    togliersi un dente izdreti zob; pren. rešiti se neprijetnosti, nadloge
    togliersi la fame nasititi se, odteščati se
    togliersi un'idea dalla testa zbiti si misel iz glave
    togliere qcn. da un incarico koga odstaviti (s položaja)
    togliersi la maschera pren. sneti masko, pokazati se v pravi luči
    togliere qcn. di mezzo oddaljiti, odstraniti, umoriti koga
    togliere qcs. di mezzo odstraniti, odnesti kaj
    togliere qcn. dal mondo umoriti koga
    togliere da un pensiero ekst. raztresti, razvedriti
    togliersi qcn. dai piedi koga odpraviti, odsloviti, spraviti izpod nog
    togliersi una spina dal cuore pren. rešiti se skrbi
    togliere via odstraniti, zbrisati
    togliersi una voglia zadovoljiti, potešiti si neko željo, muho

    2. nazaj vzeti, jemati; prikrajšati:
    togliere l'onore onečastiti
    togliere la parola a qcn. komu vzeti besedo
    togliere la parola di bocca a qcn. vzeti komu besedo z ust
    togliere la reputazione a spraviti koga ob dobro ime
    togliere il rispetto a biti nespoštljiv do
    togliere il saluto koga ne pozdraviti več, nehati pozdravljati
    togliersi la vita vzeti si življenje

    3. odšteti; odvzeti del

    4. rešiti, reševati:
    togliere qcn. da una situazione imbarazzante koga rešiti iz mučne situacije

    5. pog. kupiti, kupovati

    B) ➞ tōgliersi v. rifl. (pres. mi tōlgo) oditi, spraviti, pobrati se:
    togliersi di mezzo, dai piedi spraviti se izpod nog
    togliersi da un luogo oditi iz nekega kraja
  • turbante m

    1. turban

    2. bot.
    turbante di turco (martagone, giglio gentile) ajdovska lilija, rdeča lilija, zlati klobuk (Lilium martagon)
  • uōmo m (pl. uomini)

    1. antrop. človek (Homo sapiens):
    l'uomo delle caverne, di Cro-Magnon, di Neandertal prazgodovinski človek, kromanjonec, neandertalec (Homo neanderthalensis)

    2. ekst. človek; bitje (kot misleče bitje):
    i diritti dell'uomo človeške pravice
    a memoria d'uomo kar ljudje pomnijo, od davnega
    l'uomo economico človek kot ekonomsko bitje
    l'uomo comune navaden človek
    l'uomo del medioevo srednjeveški človek

    3. človek, moški:
    a tutt'uomo pren. z vso močjo
    come un sol uomo pren. vsi skupaj
    da uomo moški:
    cappello da uomo moški klobuk

    4. človek; moški:
    uomo anziano, giovane starejši, mlad človek
    uomo d'azione človek akcije
    uomo per bene poštenjak
    brav'uomo dober, pošten delavec
    uomo di classe prefinjen, izobražen človek
    uomo di cuore, di gran cuore plemenit človek
    uomo di fiducia zaupna oseba, zanesljiv človek
    uomo forte vodilna oseba
    uomo di gusto človek izbranega okusa
    uomo d'onore spoštovana oseba
    uomo di parola mož beseda
    uomo di poche parole redkobesednež, človek dejanj
    uomo da poco, da nulla niče
    sant'uomo dobrodušen, potrpežljiv, velikodušen človek
    uomo di spirito duhovit človek, humorist
    da uomo a uomo med nama, povsem odkrito

    5. moški; mož:
    per soli uomini samo za moške (predstava, publikacija)

    6. človek, moški (v družbenem, gospodarskem, političnem kontekstu):
    uomo d'affari poslovnež
    uomo d'arma, di spada vojak
    uomo di chiesa duhovnik; pog. pobožen človek
    uomo di corte dvorjan
    l'uomo del giorno trenutno popularna oseba
    uomo di legge pravnik, odvetnik
    uomo di lettere književnik, literat
    uomo di mare pomorščak
    uomo di mondo svetovljan
    uomo navigato izkušen človek
    uomo d'onore evfemistično mafijaš
    uomo di paglia pren. (prestanome) slamnati mož
    uomo di panza mafijski šef
    uomo politico politik
    uomo di scienza znanstvenik; ekst. učenjak
    uomo di Stato državnik
    uomo di teatro dramatik

    7. človek, posameznik:
    il mio, tuo, suo uomo pog. moj, tvoj, njen mož, ljubček

    8. delavec:
    uomo di fatica težak
    l'uomo del gas, della luce inkasant za plin, elektriko
    l'uomo del latte, del pane mlekar, pek

    9. šport igralec (član moštva):
    uomo gol ključni igralec

    10. voj. vojak:
    uomo d'arme hist. konjenik (v 15. stoletju)
    uomo di guerra veteran

    11. navt. mornar, mož:
    uomo di mare morski volk
    uomo in mare! nekdo je padel v morje!

    12. človek, nekdo

    13. (označuje metaforično razne dejavnosti)
    uomo radar aero kontrolor poletov
    uomo ragno človek iz gume, akrobat
    uomo rana človek žaba
    uomo sandwich živi plakat
    uomo siluro voj. živi torpedo
  • ventitré

    A) agg. triindvajset:
    compiere ventitré anni dopolniti triindvajset let
    oggi è il giorno ventitré danes smo triindvajsetega

    B) m f
    le ventitré enajst zvečer
    nel '23 triindvajsetega leta
    portare il cappello sulle ventitré nositi klobuk po strani
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • žénski (-a -o) adj.

    1. di, da donna, femminile; donnesco, muliebre:
    ženski potomci discendenti femminili
    ženski spolni organi genitali femminili
    ženske bolezni malattie femminili
    ženski glas voce femminile, muliebre
    obl. ženski klobuk cappellino, cappello da signora
    ženska ura orologio da donna
    ženski samostan convento femminile
    ženski poklic professione femminile
    ženska revija rivista per donne

    2. (ki se pripisuje ženskam) femminile; muliebre:
    ženska radovednost, zvijačnost curiosità, astuzia femminile
    ženska lepota bellezza femminile, muliebre
    agr., hist. sejati na ženski dan seminare di mercoledì o di sabato
    gibanje za žensko emancipacijo movimento per la liberazione della donna
    hiši so potrebne pridne ženske roke la casa ha bisogno di una donna, di una massaia
    ženska ročna dela lavori femminili
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biol. ženska spolna celica cellula sessuale femminile
    biol. ženska spolna žleza ghiandola sessuale femminile
    bot. ženski cvet fiore femminile
    bot. ženska rastlina pianta femminile
    kozm. ženski parfum profumo femminile
    lingv. ženska sklanjatev declinazione dei nomi femminili
    lingv. ženski spol genere femminile
    lit. ženska cezura cesura femminile
    ženska rima rima femminile, piana
    muz. ženski zbor coro femminile
    um. (ženski) model modella
    obl. ženska bluza camicetta
    obl. ženska domača halja grembiule, andrienne
    obl. ženske spodnjice mutandine, culottes
    obl. ženski jopič casacca
    ženska torbica borsetta; sacchetto, secchiello; busta
    ženski polškorenjček polacca
    ženski slamnik pamela
    anat. žensko spolovilo vulva; vulg. fica, bernarda
    šport. žensko plavanje il femminile di nuoto