Franja

Zadetki iskanja

  • ciò pron. to:
    ciò che dici è vero kar praviš, je res
    da ciò, a ciò tak, takšen:
    non è uomo da ciò ni tak človek
    con tutto ciò vendar, pri vsem tem
  • cōmodo2 m

    1. udobnost, ugodnost, komoditeta:
    i comodi della vita življenjske ugodnosti
    fare il proprio comodo delati, kar ti prija

    2. prid, korist:
    trovare il proprio comodo in qcs. najti svojo korist v čem
    con comodo, con tutto comodo brez naglice, ob primernem času
    soluzione comoda primerna rešitev
  • conto m

    1. računanje, račun:
    fare un conto izračunati
    il conto torna račun je točen; pren. zadeva je jasna
    conto alla rovescia odštevanje
    conto corrente tekoči račun
    saldare, chiudere il conto pren. poravnati račune
    cameriere, il conto! račun, prosim!

    2. pren. ocena, predvidevanje:
    a conti fatti, in fin dei conti navsezadnje
    a ogni buon conto sicer

    3. pren. predmet, zadeva:
    questo è un altro conto to je drug par rokavic
    far conto di predstavljati si, delati se
    rendersi conto di qcs. kaj doumeti

    4. pren. spoštovanje, čislanje:
    persona da conto, di conto ugledna oseba
    avere in buon conto, in gran conto čislati, ceniti

    5. pren. korist:
    tornare conto splačati se
    mette conto splača se
    per conto di qcn. na račun, v imenu nekoga
    per conto mio, tuo, suo kar zadeva mene, tebe, njega
    PREGOVORI: conti chiari, amici cari preg. čisti računi, dobri prijatelji
  • copērchio m (pl. -chi) pokrov, pokrovka:
    mettere il coperchio sopra qcs. pren. kaj potlačiti
    PREGOVORI: il soverchio rompe il coperchio preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro
    il diavolo fa le pentole ma non i coperchi preg. resnica bo prišla na dan
  • cōrpo m

    1. telo:
    corpo solido, liquido, gassoso fiz. trdno, tekoče, plinasto telo
    corpo morto kem. inertno telo
    corpi celesti nebesna telesa
    gravità dei corpi težnost teles; ekst. predmet:
    corpo del reato pravo korpus delikti

    2. človeško telo; postava; telesna konstitucija:
    avere un corpo asciutto biti vitke postave
    guardia del corpo telesni stražar; pren. zaupna oseba
    anima e corpo pren. z dušo in telesom
    in corpo e anima pren. osebno
    avere qcs. in corpo pren. biti zaskrbljen
    avere il diavolo in corpo pren. biti nemiren
    ricacciare le parole in corpo a qcn. koga ostro zavrniti
    a corpo morto pren. besno, z vso silo
    combattere corpo a corpo bojevati se prsi v prsi
    gli dissi tutto ciò che avevo in corpo povedal sem mu, kar mi je ležalo na srcu
    corpo di Bacco! inter. hudiča! prekleto!; ekst. truplo

    3. trebuh:
    a corpo vuoto, pieno tešč, po jedi
    andare di corpo pog. evfemistično opraviti potrebo

    4. glavni, osrednji del:
    il corpo di un palazzo osrednji del zgradbe
    il corpo del discorso osrednji del govora

    5. trdnost, čvrstost:
    il corpo della voce čvrstost glasu
    questo vino ha corpo to vino je močno

    6. zbor, ansambel:
    corpo diplomatico diplomatski zbor
    corpo insegnante učiteljski, predavateljski zbor
    corpo di ballo balet, baletni ansambel
    corpo elettorale volilno telo, volivci
    spirito di corpo solidarnost

    7. voj. rod; posebna enota; korpus:
    il corpo degli alpini rod alpincev
    corpo di guardia stražarji (v izmeni); ekst. stražarnica
    corpo d'armata armadni korpus

    8. (raccolta ordinata delle opere di un autore) korpus

    9. navt. ladijski trup

    10. tisk korpus:
    corpo minore petit
  • corsa f

    1. tek; tekanje:
    a passo di corsa s hitrimi, naglimi koraki
    a tutta corsa, di gran corsa kar se da hitro
    fare una corsa in qualche luogo kam skočiti
    essere in corsa per qcs. pren. potegovati se za kaj

    2. šport tek; dirka:
    corsa a ostacoli tek z ovirami
    corsa di cavalli konjska dirka
    cavallo da corsa dirkalni konj
    corsa automobilistica avtomobilska dirka

    3. pl. konjske dirke

    4. pren.
    corsa all'oro mrzlično iskanje zlata
    corsa agli armamenti oboroževalna tekma

    5. vožnja:
    la corriera fa cinque corse al giorno avtobus vozi petkrat na dan
    proibito salire sul tram in corsa ne skači na tramvaj med vožnjo
    perdere la corsa zamuditi vlak

    6. voj.
    guerra di corsa gusarsko vojskovanje
  • cōsa f

    1. stvar, reč:
    cosa da mangiare jestvina, živilo
    per nessuna cosa al mondo za nič na svetu
    per prima cosa najprej; kot prvo
    sopra ogni cosa nadvse
    credersi chissà che cosa domišljati si; imeti se za imenitnega
    una cosa di tre ore približno tri ure
    avere qualche cosa contro qcn. imeti kaj proti komu
    essere tutt'altra cosa biti nekaj povsem drugega
    fra le altre cose med drugim
    le cose menstruacija
    la cosa pubblica država

    2. stvar; predmet:
    cose di grande valore dragocenosti
    le buone cose di pessimo gusto dobre neokusne stvari
    le proprie cose oprava, imetje

    3. pog. onè (ženska oseba)

    4. stvar; zadeva; dogodek:
    le cose si complicano stvari se zapletajo; zapleta se
    è cosa fatta zadeva je rešena
    cose da matti, cose dell'altro mondo saj to je noro!
    cose, non parole! več dejanj, pa manj besed!
    sono cose che capitano tudi to se dogaja

    5. beseda; izjava:
    dire cose di fuoco izreči hude besede
    tante cose! vse najboljše! čestitamo!

    6. problem; posel; zadeva:
    interessarsi alle cose della politica zanimati se za politiko

    7. (v funkciji raznih zaimkov)
    una cosa nuova nekaj novega
    questa cosa to
    nessuna cosa nič
    qualunque cosa karkoli
    facciamo una cosa, andiamo al cinema! veste kaj, gremo v kino
    che cosa fai? kaj delaš?
    cosa dici! česa mi ne poveš!
    cosa diavolo hai combinato? kaj hudirja si skuhal?
    PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je; kar je storjeno, je storjeno
  • costare

    A) v. intr. (pres. cōsto) stati; veljati:
    costare caro, salato, un occhio della testa, l'osso del collo pog. veliko stati
    costi quel che costi naj stane, kar hoče

    B) v. intr., v. tr. pren. stati; veljati; zahtevati:
    lavorare bene costa fatica brez muje se še čevelj ne obuje
  • croce f

    1. križ:
    mettere in croce dati na križ; pren. mučiti, trpinčiti

    2. relig. križ:
    segno della croce križ

    3. križ (kar je podobno križu):
    la croce degli analfabeti križ nepismenih
    punto a croce križni vbod
    fare a testa e croce igre igrati se cifra mož
    tenere le braccia in croce, starsene con le braccia in croce pren. stati križemrok, lenariti
    a occhio e croce približno
    farci una croce sopra pren. narediti križ čez kaj

    4. pren. križ, težava, skrb:
    ognuno ha la sua croce vsak ima svoj križ
    gettare la croce addosso a qcn. grajati koga, dolžiti koga za kaj
    croce e delizia knjižno radost in skrb

    5.
    Croce Rossa Rdeči križ
    Croce Rossa Internazionale Mednarodni rdeči križ

    6. križ; križec:
    croce di Malta malteški križ
    croce uncinata kljukasti križ, svastika
    croce di ferro železni križec
    le croci piovono šalj. odlikovanja kar dežujejo
  • čepéti (-ím) imperf. ➞ občepeti

    1. stare accovacciato, accoccolato

    2. starsene immobile, curvo

    3. trovarsi; starsene
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. čepeti in čakati starsene con le mani in mano
    kar naprej čepeti pri knjigah stare sempre curvo sui libri
    pren. že dolgo čepeti pri čem non combinare niente, non finire un lavoro
    pren. čepeti doma non muoversi di casa
    pren. čepeti na zapečku chiocciare
  • člôvek (-éka) m pl. ljudje

    1. uomo:
    razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

    2. (oseba) uomo:
    človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
    (kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
    pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
    (oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
    evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
    gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
    delovni človek lavoratore

    3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
    kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

    4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
    hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
    človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    domač človek connazionale
    publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
    pren. to je naš človek è uno dei nostri
    bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
    človek starega kova uomo di vecchio stampo
    človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
    voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
    jur. pravice človeka diritti dell'uomo
    antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
    človeku podobne opice scimmie ominidi
    pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
    pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
    PREGOVORI:
    človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
    človek se uči na napakah sbagliando s'impara
    kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
    obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco
  • čúti1 (-újem) imperf., perf.

    1. (slišati) sentire, udire:
    povem samo to, kar sem čutil dico soltanto quello che ho sentito con le mie proprie orecchie

    2. (seznaniti se s poslušanjem, izvedeti kaj) sentire:
    čuti za koga sentir parlare di qcn.

    3. star. (uslišati) esaudire
    PREGOVORI:
    da se resnica spozna, treba je čuti oba zvona per sapere la verità bisogna sentire tutt'e due le campane
  • dánes adv.

    1. oggi:
    za danes je dovolj per oggi basta
    pridi danes teden, mesec vieni oggi a otto, a un mese
    danes teden je umrl è morto una settimana fa

    2. (v sedanjem času, zdaj) oggi, al presente, attualmente:
    danes je svet precej drugačen oggi il mondo è molto cambiato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nisem šele danes na svet prišel, da bi ti verjel non sono (mica) nato ieri per crederti
    pren. od danes do jutri dall'oggi al domani
    delo, služba od danes do jutri lavoro occasionale, saltuario
    živeti od danes do jutri vivere alla giornata
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
    kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri un oggi vale più di dieci domani; chi ha tempo non aspetti tempo
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • derrata f (zlasti pl.) poljski pridelki; blago, živila:
    è più la giunta che la derrata pren. več je odvečnega kot tistega, kar potrebuješ
  • detto

    A) agg.

    1. rečen, povedan:
    detto fra noi med nami povedano
    detto tra parentesi mimogrede povedano
    è presto detto lahko je reči
    come non detto pustimo stvar pri miru; že prav, kot da tega nisem rekel
    detto fatto rečeno storjeno
    quel ch'è detto è detto kar sem rekel, sem rekel

    2. imenovan:
    Paolo Cagliari detto il Veronese Paolo Cagliari, imenovan Veronese

    3. določen:
    il detto giorno določenega dne

    4. omenjen; prej, zgoraj naveden:
    detto individuo imenovana oseba

    B) m

    1. beseda:
    stando al suo detto po njegovih besedah

    2. duhovit domislek, izrek; (facezia) dovtip:
    come dice un antico detto kot pravi starinski izrek
    i detti del pievano Arlotto dovtipi župnika Arlotta
  • diavolo

    A) m (f -la, -lessa)

    1. hudič, vrag:
    nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
    è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
    il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
    essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
    abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
    andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
    mandare al diavolo poslati k hudiču
    fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
    avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
    fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

    2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
    è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
    fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
    avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
    sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

    3. pren.
    buon diavolo dobričina
    povero diavolo ubožec, nesrečnik

    4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
    che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
    dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
    che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

    5. igre škis (pri taroku)

    6. zool.
    diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
    diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
    la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
    il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

    B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

    C) avv.

    1.
    alla diavola zanič; na vse pretege:
    lavorare alla diavola delati na vse pretege

    2.
    pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
  • dimostrare

    A) v. tr. (pres. dimostro)

    1. kazati, pokazati

    2. dokazati; potrditi, potrjevati:
    il che dimostra la necessità di radicali riforme kar potrjuje potrebo po korenitih reformah

    3. nazorno pokazati; pojasniti, pojasnjevati; demonstrirati:
    dimostrare la qualità di un prodotto nazorno pokazati kvaliteto izdelka

    4. polit. demonstrirati

    B) ➞ dimostrarsi v. rifl. (pres. mi dimostro) kazati se
  • dire*

    A) v. tr. (pres. dico)

    1. reči, praviti, dejati:
    dire delle stupidaggini neumne klatiti
    dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
    vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
    dirle grosse debele tvesti
    dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
    dire di no zavrniti
    dire di sì pritrditi, privoliti
    non dico di no pren. priznam
    voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
    dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
    non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
    non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
    per così dire tako rekoč
    dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob

    2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
    te l'avevo detto io... saj sem ti rekel

    3. absol. praviti, govoriti:
    a dirla in confidenza med nami povedano
    dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
    dici davvero?, sul serio? kaj res?
    dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
    non faccio per dire ne da bi se hvalil
    stavo per dire hotel sem reči
    così, tanto per dire kar tako, mimogrede

    4. deklamirati, recitirati:
    dire una poesia deklamirati pesem
    dire le preghiere moliti
    dire la messa maševati

    5. imeti (za):
    tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta

    B) m govor, beseda:
    hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
    PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega
  • dispiacere*

    A) v. intr. (tudi impers.) (pres. dispiaccio)

    1. ne ugajati:
    non dispiacere še kar ugajati:
    lo spettacolo non mi è dispiaciuto predstava mi je bila še kar všeč

    2. obžalovati, biti žal:
    ti dispiace? le dispiace? vi dispiace? ti dispiacerebbe? (vljudnostne fraze) ali bi, prosim,... ?:
    ti dispiacerebbe imbucarmi questa lettera? ali bi mi, prosim, vrgel pismo v nabiralnik?
    se non ti dispiace, se non le dispiace (vljudnostne fraze)
    se non ti dispiace, verrò da te stasera če ti je prav, če nimaš nič proti, bom prišel k tebi zvečer

    B) ➞ dispiacersi v. rifl. (pres. mi dispiaccio) obžalovati, biti žal

    C) m neprijetnost, nevšečnost; žalost; neprijeten dogodek; tegoba:
    fare, recare, dare dispiacere a qcn. koga razžalostiti, koga prizadeti
    provare, sentire dispiacere biti žalosten, prizadet:
    prova un vivo dispiacere per la cattiva notizia slaba novica ga je hudo prizadela