tirare
A) v. tr. (pres. tiro)
1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
tirare un metallo metal. vleči kovino
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
tirare le reti povleči mreže
tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho
2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran
3. vleči:
i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
tirare la carretta pren. garati
tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
una parola tira l'altra beseda da besedo
4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
tirare giù potegniti dol:
tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
tirare su potegniti gor, ven:
tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
tirare su un bambino vzgajati otroka
tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
tirare su col naso smrkati
tirare su la cocaina njuhati kokain
tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
tirare a sorte žrebati
tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok
5. vleči, vsrkavati, sesati:
tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
tirare il latte sesati (mleko)
6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
tirare una salsa kulin. zgostiti omako
7. pog. dvigniti:
tirare lo stipendio dvigniti plačo
8.
tirare a cera il pavimento povoščiti pod
tirare a lucido pološčiti
tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
tirare scemo qcn. pog. koga zmesti
9. vreči, metati, zalučati:
tirare un sasso vreči kamen
tirare baci pošiljati poljubčke
tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
tirare i dadi kockati (se)
tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati
10. ustreliti, streljati:
tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
tirare in porta ekst. šport streljati na gol
11. potegniti, vleči, risati:
tirare una linea potegniti črto
tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt
12. tisk natisniti, tiskati
B) v. intr.
1. iti naprej:
tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju
2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
tirare a imbrogliare rad prevarati
tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
tirare a indovinare pog. ugibati
3. vleči (barva); biti podoben:
tirare da qcn. biti podoben komu
un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro
4. kazati na; vleči:
tira a piovere kaže na dež
lo sterzo tira a destra volan vleče v desno
5. pihati:
con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih
6. vleči (motor):
la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec
7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)
8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem
9. obl. biti tesen:
sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne
10. pren. varčevati:
tirare sul prezzo barantati
tirare sulle spese skopariti
11. ustreliti, streljati:
tirare col fucile streljati s puško
tirare alla selvaggina streljati na divjad
tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se
C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
tirarsi su vstati, pren. pobrati se
Zadetki iskanja
- tóčka (-e) f
1. punto (tudi mat. ):
izhodiščna točka punto di partenza
razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi
2. mat. punto;
izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
diametralna točka punto diametralmente opposto
realna točka punto reale
stična točka punto d'incontro
3. ekst. punto:
razgledna točka belvedere; vista panoramica
izletniška točka meta di gite
4. pren.
mrtva točka punto morto
gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto
5.
boleča točka punto dolente; punctum dolens
razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente
6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge
7. (točka sporeda, prireditve) numero:
plesna, solistična točka numero di danza, solistico
8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati na belo točko fischiare un rigore
voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
to je njegova šibka točka è il suo punto debole
pren. Arhimedova točka punto di partenza
med. bolečinska točka punto dolorifico
šport. kazenska točka penalità
elektr. nevtralna točka punto neutro
fiz., voj. ničelna točka punto zero
triangulacijska točka punto di triangolazione
bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
tekst. vezna točka punto di imbastitura
geogr. višinska točka quota - tolážba (-e) f consolazione, conforto; sollievo:
iskati tolažbo v pitju consolarsi bevendo, nel bere
biti v tolažbo essere di sollievo
dajati tolažbo consolare, portare sollievo - uncino m
1. kavelj, kljuka:
a uncino kavljast
mani a uncino pren. grabežljive roke
2. pren. šalj. čačka
3. pren. izgovor, pretveza; dlakocepstvo:
attaccar l'uncino iskati pretvezo
attaccarsi a tutti gli uncini dlakocepiti
tirare con gli uncini privleči za lase
4. bot. prijemalka
5. šport kroše (pri boksu)
6.
tiro a uncino horuk - uōvo m (f pl. -va)
1. (živalsko) jajce, jajčece; ikra
2. (kokošje) jajce:
bianco, chiara d'uovo beljak
rosso d'uovo rumenjak
uovo affogato, in camicia kulin. poširano jajce
uovo benedetto pirh
uovo à la coque kulin. v mehko kuhano jajce
uovo sbattuto kulin. stepeno jajce
uovo sodo kulin. v trdo kuhano jajce
uovo strapazzato kulin. ocvrto jajce
uovo al tegame kulin. jajce na oko
l'uovo di Colombo pren. Kolumbovo jajce
la gallina dalle uova d'oro pren. kokoš, ki nese zlata jajca
pasta all'uovo kulin. jajčne testenine
pelle d'uovo jajčna kožica; tekstil fino platno za perilo
testa d'uovo iron., slabš. intelektualec
cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu
è come bere un uovo pren. nič lažjega
essere pieno come un uovo pren. biti poln kot boben
guastare, rompere le uova nel paniere pren. zmešati štrene
3. ekst.
uovo di cioccolato, pasquale čokoladno jajce
uovo di neve kulin. snežna kepa
uovo da rammendo goba za krpanje
PREGOVORI: meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi - vès (vsà, vsè)
A) adj.
1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo
2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé
3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse
4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi
5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa
6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo
B) pron.
1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto
2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono
3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte - z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)
I. (z rodilnikom)
1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica
2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre
3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili
4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo
II. (z orodnikom)
1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne
2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti
3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia
4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini
5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda
6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso
7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici - zaščíta (-e) f
1. difesa, protezione, tutela; pren. barriera:
protipožarna zaščita difesa antincendio
carinska zaščita barriera doganale
zaščita izuma tutela dell'invenzione
iskati pri kom zaščito cercare protezione presso qcn.
uživati čigavo zaščito godere della protezione di qcn.
2. riparo, scudo, schermo; asilo, protezione:
civilna, protiletalska zaščita protezione civile, antiaerea
jur., hist. sodišče za zaščito države Tribunale per la Difesa dello Stato