Franja

Zadetki iskanja

  • impallinata f obstrelitev (s šibrami):
    prendersi un'impallinata biti hudo prizadet, razočaran
  • incassare

    A) v. tr. (pres. incasso)

    1. dajati, spraviti, spravljati v zaboje:
    incassare una tubatura dati cev v ležišče
    incassare una pietra preziosa vdelati dragulj
    incassare il morto položiti mrliča v krsto
    incassare una frase vriniti stavek

    2. dobiti, prejeti, inkasirati:
    incassare una somma prejeti znesek

    3. šport prejemati udarce (pri boksu), gole (pri nogometu)

    4. pren. prenesti, prenašati:
    incassare una grave offesa prenesti hudo žalitev

    B) ➞ incassarsi v. rifl. (pres. mi incasso) stiskati se, biti stisnjen:
    la strada si incassa tra ripide montagne cesta je stisnjena med strme planine
  • incidēnza f

    1. vpad

    2. mat. incidenca:
    angolo d'incidenza vpadni kot

    3. pren. vpliv, učinek; delež; stopnja:
    la cattiva igiene ha una forte incidenza sulle malattie slaba higiena hudo vpliva na obolevnost

    4. ekon. davčna obremenitev
  • indicare v. tr. (pres. indico)

    1. kazati, pokazati:
    i sintomi indicano una grave malattia znaki kažejo hudo bolezen

    2. reči; svetovati

    3. razkrivati
  • infliggere* v. tr. (pres. infliggo) naložiti, nalagati; zadati, prizadeti:
    infliggere una pena naložiti, izreči kazen
    infliggere danni prizadejati škodo
    infliggere una grave sconfitta hudo poraziti
  • insigne agg.

    1. odličen, slovit:
    ladro insigne hudo spreten tat

    2. znamenit; bogat
  • kakó adv.

    1. (izraža vprašanje po načinu dejanja, stanja) come:
    kako ti je ime? come ti chiami?

    2. (izraža vprašanje po stopnji povedanega) come; quanto:
    kako dolgo si že tukaj? quanto (tempo) aspetti? da quando sei qua?
    kako ti je ugajal film? (come) ti è piaciuto il film?

    3. (v vezniški rabi, v pripovednih odvisnikih z glagoli zaznavanja) come; quanto:
    videl sem, kako je padel pod avto ho visto come è stato investito dall'auto
    ne zaveda se, kako hudo je bolan non si rende conto di come è malato

    4. (izraža veliko mero povedanega, začudenje, zavrnitev) quanto; come; che:
    kako čudovit pogled che bella veduta!
    kako se mi smili quanto mi fa pena
    kako si upaš priti sem come osi venire qua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vse bi šlo kako, če bi le otrok bil zdrav tutto sarebbe, diciamo, a posto, se il bambino fosse sano
    pog. kako je zunaj, ali še dežuje? fuori com'è il tempo? piove ancora?
    bil je, kako bi rekel, malo neroden è stato, come dire, un po' maldestro
    si zadovoljen? Kako da ne contento? Come no
  • kàm adv. (izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj) ○, da qualche parte, dove:
    ali boš kam odpotoval? pensi di partire?
    mislil sem, da si kam šel pensavo che te ne fossi andato
    pren. hudo je, če nimaš kam na svetu è grave se non sai dove, da chi andare
  • lampo

    A) m

    1. blisk (tudi ekst.):
    fare lampi e fulmini pren. hudo se zjeziti
    lampo fotografico foto bliskovna luč, bliskovka
    in un lampo v trenutku

    2. pren. preblisk:
    lampo di genio genialni preblisk

    B) agg. invar. bliskovit:
    guerra lampo bliskovita vojna
    cerniera lampo, chiusura lampo obl. zadrga na poteg
  • lasciare

    A) v. tr. (pres. lascio)

    1. pustiti, puščati

    2. zapustiti, zapuščati:
    lasciare il paese zapustiti deželo, oditi iz dežele
    lasciare il marito, la moglie ločiti se od moža, od žene
    lasciare qcn. in asso pustiti koga na cedilu, koga nenadoma zapustiti
    lasciare la pelle umreti
    lasciarci il pelo pren. utrpeti hudo škodo
    lasciarci una gamba izgubiti nogo

    3. imenovati:
    lasciare qcn. erede imenovati koga za dediča
    lasciare detto, scritto sporočiti ustno, pisno

    4. pustiti, puščati; pozabiti, pozabljati:
    ho lasciato le chiavi nell'auto pustil sem ključe v avtu
    lasciare la lingua a casa pren. molčati, držati jezik za zobmi

    5. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se:
    lasciamo gli scherzi! šalo na stran!

    6. prepustiti, prepuščati

    7. dovoliti; pustiti, dopuščati:
    lasciare dire, fare dopustiti, da se kaj govori, dela, ne meniti se (za)
    lasciare perdere ne meniti se
    lasciare friggere qcs., qcn. nel proprio olio, lasciare bollire qcs., qcn. nel proprio brodo ne posegati v koga, kaj; koga ali kaj prepustiti njegovi usodi
    lasciare andare uno schiaffo primazati klofuto
    lasciamo stare! dovolj o tem
    lasciare a desiderare biti pomanjkljiv, nezadovoljiv; biti vse prej kot popoln

    B) ➞ lasciarsi v. rifl. (pres. mi lascio) ločiti, ločevati se
  • male

    A) avv.

    1. slabo:
    comportarsi male slabo se obnašati
    dire male di qcn. opravljati koga

    2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
    di male in peggio zmeraj slabše
    essere male in arnese pren. biti v slabi koži
    restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
    sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
    vestire male slabo, neprimerno se oblačiti

    3. slabo, nepravilno, nepopolno:
    pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati

    B) inter. slabo:
    non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!

    C) m

    1. zlo; krivda, greh:
    genio del male zli duh, zlobnež

    2. zlo, škoda:
    andare a male pokvariti se, iti po zlu
    aversene a male biti užaljen
    voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo

    3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
    mal caduco božjast
    mal di denti zobobol
    mal di mare morska bolezen
    mal sottile jetika, sušica
    mal di testa glavobol
    sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
    mal del paese pren. domotožje

    4. bot. bolezen
    PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
    non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
    chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal
  • malo agg. knjižno hudoben, zloben, zel:
    mala femmina cipa, prostitutka
    mala morte naključna smrt
    a mala pena komajda, mukoma
    mala lingua zli jezik
    vista la mala parata vpričo težav, pred nevarnostjo
    di mala grazia nerad, brezvoljno, osorno
    ridurre a mal partito hudo zdelati
    cadere in malo modo nerodno pasti
    rispondere in malo modo nevljudno, osorno odgovoriti
    mala voce obrekovanje
    mala fede (malafede) zlonamernost
  • minuto2 m

    1. minuta:
    minuto primo, secondo minuta, sekunda
    arrivare al minuto priti na minuto točno
    contare i minuti pren. biti neučakan, nestrpen
    spaccare il minuto biti točen kot ura

    2. pren. trenutek, hip:
    in un minuto takoj, hitro
    non avere un minuto di pace ne imeti trenutka miru
    non avere un minuto da perdere hudo se muditi
    ha i minuti contati ure so mu štete; hudo se mu mudi
  • motíti (mótim)

    A) imperf. ➞ zmotiti

    1. disturbare (tudi ekst.); turbare:
    motiti koga pri delu disturbare uno mentre lavora
    neka tuja postaja moti sprejem una stazione straniera disturba l'ascolto
    ali motim? disturbo?
    prosim, ne dajte se motiti non si scomodi, per favore
    ne moti! si prega di non disturbare
    jur. motiti posest turbare il possesso

    2. pren. ostacolare, intralciare

    3. (kaziti, kvariti) guastare, sfigurare; viziare:
    abs. ne moti non guasta, non vizia

    4. pren. (povzročiti erotični nemir) turbare

    5. pren. (varati, zavajati) ingannare

    6. intrattenere;
    motiti dekleta adescare, sedurre le ragazze

    B) motíti se (-im se) imperf. refl.

    1. sbagliare:
    motiti se pri računanju sbagliare nei calcoli

    2. (biti v zmoti) sbagliare, errare, travedere:
    motiti se v sodbi errare nel giudizio
    grozno, hudo, krepko se motiti sbagliare di grosso
    motite se, če mislite to si sbaglia, se crede questo

    3. (s smiselnim osebkom v dajalniku) girare la testa, avere le vertigini, il capogiro:
    začelo se mi je motiti mi prese a girare la testa
    moti se mi že, tako sem lačen ho una fame che mi viene il capogiro
  • napáka (-e) f

    1. errore, sbaglio, svista; lapsus:
    majhna, velika napaka errore piccolo, grave
    huda jezikovna napaka svarione
    skrita napaka magagna

    2. difetto, pecca; imperfezione:
    napaka v materialu difetto di materiale
    blago, izdelki z napako merce difettosa, articoli, prodotti difettosi

    3. med. difetto; vizio:
    organska, telesna napaka difetto organico, fisico

    4. ekst. difetto, vizio:
    pren. majhne napake drugih vidi, svojih velikih pa ne vede la pagliuzza nell'occhio altrui, non vede la trave nel proprio
    vsak človek ima kako napako non c'è uomo senza difetto

    5. ekst. errore:
    izkoristiti nasprotnikovo napako in zmagati approfittare dell'errore dell'avversario e batterlo
    zagrešiti hudo, usodno napako commettere un errore grave, fatale

    6. teh. scarto:
    spodnja, zgornja meja napake il limite inferiore, superiore dello scarto
    fiz., mat. absolutna, relativna napaka errore assoluto, relativo
    lepotna napaka neo; ekst. imperfezione
    anat. napaka leče difetto del cristallino
    šport. osebna napaka fallo personale
    med. srčna napaka difetto cardiaco
    tiskarska napaka errore di stampa
    govorna, pisna napaka lapsus linguae, lapsus calami
    PREGOVORI:
    na napakah se učimo sbagliando si impara
  • nascere* v. intr. (pres. nasco)

    1. roditi se:
    nascere di, da poveri genitori roditi se revnim staršem, v revni družini
    nascere povero, ricco roditi se reven, bogat
    nascere bene roditi se v plemeniti, bogati družini
    nascere con la camicia, vestito imeti srečo
    essere nato sotto cattiva stella roditi se pod nesrečno zvezdo
    nascere cieco, muto biti od rojstva slep, nem
    essere nato ieri biti hudo naiven
    essere nato con gli occhi aperti biti zvit, pretkan
    nascere musicista, poeta biti rojen glasbenik, pesnik

    2. ekst. roditi se; pognati, poganjati; zrasti; pojaviti, pojavljati se: izvirati (reka); vziti, vzhajati (sonce):
    l'Arno nasce dal Falterone Arno izvira izpod Falterona
    al bambino sono nati due dentini otroku sta zrasla zobka
    nascere come funghi rasti, poganjati kot gobe

    3. pren. zrasti, nastati (dejavnost):
    è nata una nuova fabbrica zrasla je nova tovarna

    4. pren. izvirati; roditi, porajati se:
    nascono forti sospetti porajajo se močni sumi
    PREGOVORI: chi nasce di gatta piglia i topi al buio preg. kar mačka rodi, rado miši lovi
  • nervo m

    1. anat. živec:
    nervo motorio, sensitivo gibalni, čutilni živec
    attacco, crisi di nervi živčni napad
    tensione di nervi živčna napetost
    avere i nervi biti živčen, slabe volje
    avere i nervi a fior di pelle, scoperti biti hudo živčen
    avere i nervi a pezzi biti na robu živčnega zloma
    avere i nervi saldi obvladati se
    dare ai nervi, sui nervi, far venire i nervi razburjati, dražiti; žarg. živcirati

    2. pren. jedro

    3. bot. žilica (na listu); (filamento) nit (na fižolu)

    4. bič

    5. glasba struna; žima (na loku)
  • occhiaccio m (pl. -ci) strog, hud pogled:
    fare gli occhiacci hudo, grdo pogledati
  • penna f

    1. zool. pero; ekst. peresce, perje:
    penne maestre letalna peresa
    penne timoniere krmilna peresa
    cane da penna lovstvo ptičar; fermač
    cosa che non vale una penna ničvredna stvar
    leggero come una penna lahek kot peresce
    lasciarci, rimetterci le penne pren. umreti, biti ob življenje, biti hudo poškodovan

    2. pero (okras):
    penne nere voj. alpinci

    3. pero (priprava za pisanje):
    penna a feltro flomaster, polsteno pero
    penna a sfera kemični svinčnik
    penna d'oca gosje pero
    penna stilografica nalivno pero
    disegno a penna umet. perorisba
    scorsa di penna napaka v pisanju
    dare di penna prečrtati, zbrisati
    lasciare qcs. nella penna kaj ne napisati, pustiti nenapisano, izpustiti

    4. ekst. pisatelj:
    uomo di penna človek peresa, literat

    5. navt.
    occhio alla penna! pazi na veter! (opozorilo krmarju)

    6. kljun (pri kladivu)

    7. pero (pri puščici)

    8. glasba trzalica, plektron

    9.
    penne, penne rigate pl. kulin. peresniki
  • pisciare v. intr., v. tr. (pres. piscio)

    1. vulg. scati, poscati se; urinirati; ekst. puščati:
    pisciarsi sotto, addosso pren. poscati se od strahu, hudo se ustrašiti
    pisciarci sopra pren. prezirati
    la borsa dell'acqua piscia termofor pušča

    2. pren. vulg. dajati, plačevati po malem