Franja

Zadetki iskanja

  • dêbel (-éla -o)

    A) adj.

    1. grosso:
    debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
    debel sneg neve alta

    2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
    debel človek uomo grasso

    3. pren. grossolano:
    debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano

    4. pog. (globok, nizek) fondo:
    debel glas voce fonda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    debel denar banconote di grosso taglio
    imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
    debela laž grossa bugia
    pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
    pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
    do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
    pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
    anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
    etn. debeli četrtek giovedì grasso
    tisk. debeli tisk grassetto
    debel (in dolg) suknjič giaccone
    debel kol palanca
    šalj. debel nos pipa, nappa
    debel slovar calepino
    šalj. debele bukve messale
    tekst. debel sukanec tortiglia
    debela odeja schiavina
    navt. debela sidrna vrv gomena
    debela solza luccicone
    rel. debela sveča cero
    lov. debela šibra pallettone
    debela vrv cavo
    PREGOVORI:
    bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca

    B) debéli (-a -o) m, f, n
    debele kvasiti, razdirati contarle grosse
    na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
    snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
    trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso
  • debole

    A) agg. slaboten, šibek, onemogel:
    è debole per la febbre onemogel je zaradi vročice
    essere debole di vista slabo videti
    essere debole di mente biti omejen
    avere la memoria debole biti pozabljiv
    sesso debole šibki spol
    essere debole in qcs. biti slab v čem
    corrente debole slab, slaboten tok
    voce debole slaboten glas
    luce debole medla svetloba
    scusa debole slab, neprepričljiv izgovor
    la traduzione è piuttosto debole prevod je precej medel
    governo debole šibka vlada

    B) m

    1. slaboten, onemogel:
    proteggere i deboli e gli oppressi braniti slabotne in zatirane

    2. slabotnež

    C) m slabost; slaba stran, šibka stran:
    le donne sono il suo debole ženske so njegova slabost
    ha il debole del gioco hazard je njegova šibka stran
    la matematica è il suo debole v matematiki je šibak
  • denunciare v. tr. (pres. denuncio)

    1. prijaviti, prijavljati:
    denunciare un furto prijaviti tatvino

    2. ovaditi, javiti oblastem, zatožiti, denuncirati:
    denunciare una persona ovaditi osebo

    3. odkriti, razkriti:
    denunciare un abuso razkriti zlorabo

    4. kazati, razkrivati:
    il tono della voce denuncia il suo turbamento glas kaže njegovo vznemirjenost
  • deprecativo agg. rotilen; grajajoč, karajoč, obsodilen:
    tono deprecativo grajajoč glas
  • devêti (-a -o) numer. nono; nove:
    deveti januar nove gennaio
    ob deveti uri alle nove
    gre v deveto leto sta per compiere nove anni
    deveti del celote la nona parte del tutto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. biti deveta briga non importare niente, essere l'ultima ruota del carro
    deveta dežela il paese di Bengodi
    pren. šalj. biti že zdavnaj za deveto goro dileguarsi senza lasciar traccia alcuna
    deveta lepota la fossetta del mento
    pren. biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    pren. kovati koga v deveta nebesa portare qcn. alle stelle
    PREGOVORI:
    dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina
  • dimesso agg.

    1. skromen, zadržan, nevsiljiv:
    tono dimesso zadržan glas
    voce dimessa tih glas

    2. zanemarjen, zanikrn:
    abiti dimessi zanikrna obleka
  • dirékten (-tna -o) adj. (neposreden) diretto:
    direktna razsvetljava illuminazione diretta, luce diretta
    direktni vlak treno diretto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biol. direktna delitev divisione diretta
    polit. direktna demokracija democrazia diretta
    šol. direktna metoda metodo diretto
    alp. direktna smer via diretta
    direktni davek imposta diretta
    jur. direktni glas voto diretto
    lingv. direktni govor discorso diretto
    lingv. direktni objekt oggetto diretto
    biol. direktni prednik ascendente diretto
    rtv. direktni prenos trasmissione diretta, trasmissione in diretta
    šport. direktni udarec diretto
    astr. direktno gibanje movimento diretto
  • distesa f

    1. prostranost, širina, širjava:
    la distesa del mare prostranost morja
    una vasta distesa di campi prostrana površina polj

    2. vrsta, niz; kup:
    una distesa di biancheria messa ad asciugare kup perila, ki se suši

    3.
    a distesa nepretrgoma:
    cantare a distesa peti na ves glas
    sonare a distesa vkup zvoniti
  • dóber (dôbra -o)

    A) adj.

    1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
    dober človek un uomo buono
    dobro dejanje buona azione
    dober zgled buon esempio
    dober kot duša, kot kruh buono come il pane
    pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
    biti iz dobre družine essere di buona famiglia
    živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
    želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
    bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci

    2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
    dobri čevlji scarpe buone
    dober zrak aria buona
    dober radijski sprejemnik una buona radio
    dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
    dobro vino vino buono
    knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
    dober tek! buon appetito!
    dober državljan buon cittadino
    dober oče buon padre
    dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
    dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore

    3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
    dobra kakovost buona qualità
    po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
    dobra plača buona paga

    4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
    dobra novica buona notizia
    doživeti dobro kritiko avere una buona critica
    ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
    dober dan! dobro jutro! buon giorno!
    dober večer! buona sera!
    napraviti dobro kupčijo fare un buon affare

    5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
    fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
    nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna

    6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
    kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona

    7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
    mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini

    8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
    do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
    opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada

    9. pog.
    a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
    še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
    pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
    b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
    dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
    dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
    ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti dober dan essere nella giornata giusta
    biti na dobrem glasu godere buona fama
    pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
    pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
    pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
    pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
    pog. biti dobrih rok essere largo di mano
    pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
    kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
    biti dobre volje essere di buon umore
    pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
    biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
    bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
    jur. misija dobre volje missione di buona volontà
    rel. dobro delo buona azione
    PREGOVORI:
    konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene

    B) dôbri (-a -o) m, f, n

    1.
    dobri i buoni

    2. dobra:
    ta je dobra! quest'è bella!

    3. dobro bene:
    dobro in zlo il bene e il male
    delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
    storiti kaj dobrega fare del bene
    storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
    to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
    (v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
    pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
    imeti v dobrem avere un credito di
    komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
    ekon. dobro attivo
    knjižiti v dobro segnare all'attivo
  • dōnna f

    1. žena, ženska:
    abito da donna ženska obleka
    voce di donna ženski glas
    mezza donna pog. drobcena ženska
    donna cannone žena velikanka (v cirkusu)
    andare a donne ljubimkati, loviti ženske
    buona donna vrla ženska
    brava donna dobra delavka
    donna onesta poštena, zvesta žena
    santa donna potrpežljiva žena
    donna generosa pren. lahkoživka
    donna di casa gospodinja (tudi pren.);
    donna di classe prefinjena, elegantna ženska
    donna da poco, di facili costumi, di malaffare, da trivio, pubblica lahka ženska, vlačuga
    donna di mondo svetovljanka
    donna di servizio, donna služkinja, hišna pomočnica

    2. žena (soproga), ljubica

    3. knjižno gospa

    4. igralka:
    prima donna glavna igralka; primadona

    5. igre dama
  • drúgi (-a -o)

    A) num.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
    Filip II. Filippo II
    v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

    2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
    žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
    hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

    3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
    oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

    4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
    na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
    po drugi strani d'altra parte

    5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
    en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
    upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

    6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
    imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je moj drugi jaz è il mio alter ego
    blago iz druge roke merce di seconda mano
    pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
    evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
    pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
    film. drugi plan secondo piano
    sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
    mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
    drugi glas voce seconda
    šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
    šport. druga postava squadra di rincalzo
    hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. secondo (-a):
    drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
    avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

    2. eden ... drugi altro (-a):
    eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
    eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
    eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

    3. eden ... drug altro (-a):
    bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
    hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
    padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro
  • dvígati (-am) | dvígniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. sollevare, alzare, levare:
    dvigati tovor sollevare un peso
    dvigniti zastavo alzare la bandiera
    dvigniti sidro levare l'ancora

    2. (delati, narediti kaj višje) alzare

    3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
    dvigati cene aumentare i prezzi
    kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese

    4. prelevare, ritirare:
    dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
    dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio

    5. ekst. sollevare:
    dvigati narod v upor sollevare il popolo

    6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
    dvigati preplah creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dvigati glavo alzare la testa
    pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
    dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
    pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
    pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
    pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
    pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
    pren. dvigniti roke gettare la spugna
    dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
    voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
    lov. dvigati divjad stanare la selvaggina

    B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
    dim se dviga il fumo si alza
    letalo se dviga l'aereo decolla

    2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
    nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta

    3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
    v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
    kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
    živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
    dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
    dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese
  • ēsile agg. tenek, droben, slaboten:
    un bambino esile slaboten otrok
    una voce esile slaboten glas
  • falzéten (-tna -o) adj. muz.
    falzetni glas falsetto
    falzetni tenor tenore falsettista
  • fesso

    A) agg.

    1. počen, presekan:
    voce fessa vreščeč, počen glas

    2. vulg. butast, neumen

    B) m

    1. špranja, razpoka

    2. vulg. butec, tepec:
    fare fesso qcn. prevarati koga, napraviti iz koga tepca
  • fiēvole agg. slaboten, medel:
    voce fievole slaboten glas
  • filare1

    A) v. tr. (pres. filo)

    1. presti:
    filare grosso pren. na veliko zapravljati
    al tempo che Berta filava v starih dobrih časih

    2. pren. puščati, da curlja; curljati:
    la botte fila il vino iz soda curlja vino
    filare un suono glasba podaljšati glas

    3.
    filarsela, filarsela all'inglese popihati jo po francosko

    B) v. intr.

    1. curljati:
    l'olio fila olje curlja
    la candela fila sveča se kadi
    filare di paura pren. na smrt se bati

    2. pren. teči:
    discorso che fila tekoče, jasne besede

    3. presti (mačka)

    4. pren. teči, drveti:
    la macchina fila ch'è una bellezza avto teče, da je veselje

    5. naglo oditi, pobegniti:
    fila!, filate ! poberi se!, poberite se!
    filare diritto pren. opravljati svojo dolžnost
    far filare qcn. pren. držati koga na vajetih

    6. šalj. ljubimkati
  • filo m (m pl. -li, f pl. -la) (ženska množinska oblika se uporablja kot kolektivno ime v nekaterih izrazih)

    1. nit, sukanec:
    filo di cotone bombažna nit
    filo di seta svilena nit
    le fila di un complotto pren. niti zarote
    essere attaccato a un filo pren. viseti na nitki
    dare del filo da torcere a qcn. pren. delati komu težave
    fare il filo a qcn. dvoriti komu

    2. žica, nit, bilka:
    filo di ferro železna žica
    filo spinato bodeča žica
    il filo del telefono telefonska žica
    filo diretto direktna zveza (tudi pren.);
    filo d'erba travna bilka
    fili d'oro šport pren. zlati lasje
    filo di perle niz biserov

    3. vrvica, tanek kabel:
    filo a piombo svinčnica, grezilo
    filo d'Arianna Ariadnina nit, rešilno sredstvo
    filo del traguardo šport ciljna vrvica
    vincere sul filo del traguardo zmagati tik pred ciljem (tudi pren.);
    filo della schiena, delle reni pren. hrbtenica

    4. ostrina, rezilo:
    il filo del rasoio ostrina britve
    perdere il filo zgubiti ostrino, otopeti
    essere, trovarsi sul filo del rasoio pren. biti v stalni nevarnosti, hoditi po ostrini britve
    passare qcn. a fil di spada koga prebosti, ubiti

    5. (zelo majhna količina)
    un filo di voce komaj slišen glas
    un filo di speranza žarek upanja
    essere ridotto a un filo biti shiran

    6. zveza, potek, nit:
    perdere il filo del discorso izgubiti nit pogovora, zmesti se
    per filo e per segno natanko, podrobno, po vrsti
  • fiōco agg. (m pl. -ci) medel, slaboten, šibek, pridušen; hripav:
    voce fioca hripav glas
    chiarore fioco medla svetloba
  • forsírati (-am) imperf., perf.

    1. (dajati prednost) ekst. privilegiare:
    forsirati izvoz privilegiare l'export

    2. pog. (prenapenjati) forzare:
    forsirati glas forzare la voce
    voj. forsirati reko forzare il passaggio del fiume