Franja

Zadetki iskanja

  • preklét (-a -o) adj. maledetto (tudi pren.):
    imeti prekleto srečo avere una fortuna del diavolo
    imeti prekleto navado avere la cattiva abitudine
  • pripísati (-píšem) | pripisováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. aggiungere:
    pripisati nekaj vrstic aggiungere poche righe
    pripisati obresti k glavnici aggiungere gli interessi al capitale, accrescere il capitale degli interessi

    2. attribure, ascrivere; annettere; dare, riportare, riferire; imputare:
    pripisati preveliko pomembnost dare eccessiva importanza
    pripisati nesrečo nepazljivosti voznika imputare l'incidente alla distrazione del guidatore
    učinke pripisati vzrokom riferire gli effetti alle cause
    svoj uspeh pripisuje samo sreči attribuisce alla fortuna tutto il suo successo
    to pripiši kar sam sebi la colpa di questo è tutta tua

    B) pripísati si (-píšem si) | pripisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. attribuirsi, ascriversi:
    pripisovati si zasluge ascriversi tutti i meriti
  • pristánek (-nka) m

    1. navt. approdo, attracco

    2. aer. atterraggio:
    pristanek na luni allunaggio
    pristanek na morju ammaraggio; splashdown (modulo spaziale)
    prisilni pristanek atterraggio di fortuna
    pristanek vesoljske ladje allunaggio del modulo spaziale

    3. (privolitev, soglasje) consenso, beneplacito, approvazione:
    poročiti se brez očetovega pristanka sposarsi senza il consenso paterno
  • riportare

    A) v. tr. (pres. ripōrto)

    1. spet prinesti, nazaj nesti, nositi; vrniti, vračati

    2. poročati, prenašati; prinesti na nos; navesti, navajati:
    riportare ciance prenašati čenče
    riportare il brano di un autore navesti odlomek avtorja
    riportare qcs. a qcn. kaj komu pripisovati

    3. prinesti, prinašati; pren. doseči, dosegati:
    da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi prinesli smo prelepe spomine iz Firenc
    riportare approvazione, biasimo doseči priznanje, grajo
    riportare una vittoria doseči zmago

    4. utrpeti; dobiti:
    nell'incidente ha riportato una ferita non grave v prometni nesreči je bil laže ranjen

    5. pren. pripisati:
    riporta alla fortuna tutto il suo successo svoj uspeh pripisuje samo sreči

    6. mat. prenesti, prenašati (dalje):
    sette più otto fa quindici, scrivo cinque e riporto uno sedem in osem je petnajst, pišem pet, ena dalje

    7. trgov. prenesti, prenašati (na nov račun)

    B) ➞ riportarsi v. rifl. (pres. mi ripōrto)

    1. vrniti, vračati se (z mislijo)

    2. sklicevati se; prepustiti, prepuščati se

    3. vrniti, vračati se; preseliti se
  • ruōta f

    1. kolo:
    ruota di automobile avtomobilsko kolo
    ruota dentata strojn. zobato kolo
    la ruota della fortuna pren. kolo sreče
    a ruota libera pren. breskrbno; neobrzdano
    ruota motrice avto gonilno kolo
    ruota del mulino mlinsko kolo
    ruota panoramica veletoč
    ruota di scorta rezervno kolo
    l'ultima ruota del carro pren. zadnje kolo
    arrivare a ruota di qcn. šport priti neposredno za drugim kolesarjem
    mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
    ungere la ruota, le ruote pren. podmazati

    2. navt.
    ruota di poppa, di prua krmna, premčna statva
    ruota del timone krmilo, krmilno kolo
    piroscafo a ruota parnik na kolesa

    3. sedež lota

    4. hist. mučilno kolo

    5.
    ruota dell'arrotino brusilno kolo
    ruota da vasaio obrt lončarsko kolo, vreteno
    dare la ruota a un coltello nabrusiti nož

    6. krog, disk:
    a ruota krožen, krožne oblike
    gonna a ruota (a campana) zvončasto krilo
    fare la ruota pren. voziti kočijo, šopiriti se
    fare la ruota a una donna pren. šalj. dvoriti ženski

    7. pren. zaporedje
  • scandaloso agg.

    1. škandalozen; sramoten, pohujšljiv, spotikljiv

    2. šalj. čezmeren, pretiran, hudirjev:
    avere una fortuna scandalosa imeti hudirjevo srečo
  • schifoso agg.

    1. gnusen, ostuden, odvraten

    2. ekst. pog. zanič

    3. pog. neznansko velik, strašanski:
    avere una fortuna schifosa imeti strašansko srečo
  • sekíra (-e) f scure, accetta; ascia; (rabljeva) mannaia:
    list, toporišče sekire il taglio, il manico della scure
    sekira se je skrhala la scure si è spuntata
    nabrusiti sekiro affilare la scure
    dvoročna sekira mannaia
    mesarska sekira scure da macellaio
    tesarska sekira ascia da carpentiere
    pren. sekira mu je padla v med ha avuto un colpo di fortuna
    pren. izkopati, zakopati bojno sekiro disseppellire, seppellire la scure di guerra
  • smehljáti se (-ám se) imperf. refl. sorridere, arridere:
    veselo, zadovoljno se smehljati sorridere allegramente, con aria soddisfatta
    pren. sreča se mu smehlja la fortuna gli arride, sorride
  • sôben (-bna -o) adj. di, della camera; di, della, da stanza:
    sobne ptice, rastline uccelli, piante da appartamento
    sobna temperatura temperatura ambiente
    zool. sobna striga centopiedi, centogambe, fortuna (Scutigera coleoptrata)
  • sónce (-a) n

    1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
    Sonce in Luna il Sole e la Luna
    Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
    sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
    lepa kot sonce bella come il sole
    jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
    sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
    vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
    pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
    kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
    biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
    majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

    2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
    to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

    3. pren.
    sonce svobode il sole della libertà
    sonce sreče il sole della felicità
    sonce upanja il sole della speranza

    4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
    ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

    5. pog.
    višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
    ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
    v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
    pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
    zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
    končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
    ne bo več gledal sonca morrà
    tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
    rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
    pojdi mi s sonca togliti dal sole
    sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
    pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
    nič lažjega pod soncem niente di più facile
    nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
    astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
    geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole
  • sovrážen2 (-žna -o) adj.

    1. nemico, ostile, avverso, animoso:
    sovražna usoda fortuna avversa
    sovražna propaganda propaganda nemica
    sovražno čustvo sentimento ostile, animoso

    2. nemico, dannoso; contrario:
    napredku sovražen človek un individuo nemico del progresso
    življenju sovražne snovi sostanze dannose alla vita

    3. (nanašajoč se na sovražnika) nemico:
    sovražno letalo aereo nemico

    4. (grozeč, nevaren) minaccioso, pericoloso:
    sovražni oblaki nubi minacciose
  • sréčno adv. bene; felicemente, felice; fortunatamente:
    vse se je srečno končalo tutto è finito bene
    živeti srečno vivere felici
    srečno! (kot pozdrav, voščilo) buona fortuna!; prosit!
  • strán (-í) f

    1. lato, fianco, parte:
    desna stran ceste lato destro della strada

    2.
    stran neba punto cardinale
    štiri strani neba i quattro punti cardinali

    3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
    prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
    prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
    prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

    4. časn., lit. pagina:
    kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
    knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

    5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
    na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
    veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
    ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

    6. aspetto; lato:
    pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
    jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
    po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

    7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
    na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

    8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
    po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

    9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
    nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
    dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
    knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
    pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
    adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
    pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
    pog. šalo na stran scherzi a parte
    evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
    pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
    zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
    nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
    biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
    pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
    pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
    star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
    obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
    biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
    prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.
  • svínjski (-a -o) adj.

    1. porcino, suino, per maiali, di maiale:
    svinjsko meso carne di maiale
    svinjska mast grasso di maiale, strutto
    svinjsko usnje cuoio di maiale
    svinjski hlev porcile
    svinjski pastir porcaio
    svinjska krma mangime per maiali

    2. pejor. sporco; ekst. sconcio, osceno, indecente:
    svinjska roka mano sporca
    svinjska šala barzelletta sporca, sconcia

    3. (ki se pojavlja v močni obliki) forte, intenso, infernale, cane:
    svinjski mraz freddo cane
    svinjska vročina caldo infernale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti svinjski do koga essere cattivo con qcn.
    imeti svinjski dan aver avuto una giornata faticosa
    imeti svinjsko srečo avere una fortuna da matti
    svinjsko vreme brutto tempo
    bot. svinjska dušica (navadni kristavec) stramonio (Datura stramonium)
    vet. svinjska kuga peste suina
    bot. svinjska reja (srpasta meteljka) erba falcata (Medicago falcata)
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. svinjski koren scrofularia (Scrophularia)
    gastr. svinjska bržola v vinu maiale ubriaco
    svinjska krača ginocchiello
    svinjska panceta pancetta di maiale; tosk. rigatino, ventresca
    svinjska rebrca costereccio tosk.
    svinjska salama soppressa
    svinjska zarebrnica na žaru rosticciana
    svinjski file costina
    svinjski hrbet arista
    svinjsko črevo busecchia
    svinjsko ledje lonza
  • tentare v. tr. (pres. tēnto)

    1. (po)tipati, otipavati, preiskovati; pren. preizkusiti, preizkušati:
    tentare il fondo del fiume preiskati dno reke
    tentare l'onestà di qcn. preizkušati poštenost nekoga

    2. skušati, vabiti:
    è un viaggio che mi tenta to potovanje me mika

    3. poskusiti, poskušati:
    tentare la fortuna poskusiti srečo
    ho tentato, ma invano, di persuaderlo zaman sem ga poskušal prepričati
  • timone m

    1. navt. krmilo:
    timone di fortuna zasilno krmilo

    2. aero krmilo:
    timone di quota višinsko krmilo

    3. agr. oje
    timone dell'aratro gredelj

    4. avto priključek (prikolice)

    5. pren. krmilo; vodstvo, upravljanje:
    essere al timone dello Stato voditi državo
  • toccare

    A) v. tr. (pres. tocco)

    1. potipati; prijeti; trkati:
    cose che si possono toccare konkretne, vidne stvari
    toccare le bestie ekst. priganjati, spodbadati živali (z bičem, ostjo)
    toccare i bicchieri trkniti s kozarci
    toccare con mano osebno se prepričati (o čem)
    toccare un tasto pritisniti na tipko
    toccare il violino zabrenkati na violino

    2. dotakniti, dotikati se:
    toccare fondo dotakniti se dna (v vodi)

    3. premakniti, premikati; vzeti, jemati v roke; dotakniti, dotikati se; poškodovati; popraviti, popravljati:
    guardare ma non toccare! ne dotikaj se!
    non toccare cibo, letto ne jesti, ne spati
    non toccare libro ne se dotakniti knjige, ne se učiti
    nel quadro non è stato toccato niente na sliki niso popravili nič

    4. doseči, dosegati (tudi pren.):
    toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih
    toccare la maturità doseči zrelost
    toccare un porto, una città navt., aero pristati v pristanišču, v mestu
    toccare il segno pren. zadeti v polno
    toccare terra stopiti na kopno, na tla; pristati

    5. zadevati, tikati se:
    sono cose che non vi toccano to so stvari, ki se vas ne tičejo

    6. pren. ganiti; prizadeti:
    toccare il cuore globoko ganiti
    toccare sul vivo v živo prizadeti

    7.
    toccarle, toccarne, toccare busse pog. dobiti jih
    toccare una sgridata biti okregan

    B) v. intr.

    1. pripetiti, dogoditi, dogajati se:
    gli è toccata una fortuna insperata doletela ga je nepričakovana sreča

    2. morati; biti primoran, prisiljen:
    gli è toccato pagare una forte multa moral je plačati hudo kazen

    3. pripasti, pripadati
    PREGOVORI: fin ch'uno ha i denti in bocca non sa quel che gli tocca preg. živemu človeku se vse zgodi, čudna so pota človeškega življenja
  • trastullo m

    1. zabava, igračkanje; razvedrilo, igra:
    è stato il trastullo della fortuna usoda se je z njim poigrala
    fare qcs. per trastullo kaj delati za zabavo, kratek čas

    2. igrača
  • trébuh (-úha) m

    1. anat. ventre, pancia; pog. buzzo; šalj. trippa:
    trebuh me boli mi duole la pancia, ho mal di pancia
    imeti trebuh kot sod avere un pancione
    ptica je po trebuhu rumena l'uccello è giallo sul ventre

    2. pren. pancia, ventre:
    trebuh steklenice la pancia del fiasco
    trebuh ladje il ventre della nave
    rovi v trebuhu gore gallerie nel ventre della montagna
    trebuh notri, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
    dobivati trebuh mettere su pancia
    po gostilnah pasti trebuh fare pasti abbondanti in trattoria
    biti tako lačen, da se skozi trebuh vidi avere una fame da lupo
    ležati na trebuhu giacere sul ventre, proni
    od smeha se držati za trebuh ridere a crepapelle, a crepapancia, tenere il ventre dalle risa
    po trebuhu se plaziti pred kom strisciare davanti a qcn.
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    pog. ne zanima ga drugo, kot da ima trebuh poln non pensa che a riempirsi il buzzo
    vrniti se s praznim trebuhom tornare affamati, a pancia vuota
    biti s trebuhom (di donna) essere incinta