Franja

Zadetki iskanja

  • fín (-a -o) adj.

    1. fine, signorile:
    fina dama una signora fine
    fina družba ambiente fine
    iron. delati se finega atteggiarsi a gran signore

    2. (boljši, izbran) fine, scelto, ottimo, di ottima qualità:
    fino blago roba fine
    kuhati fino kavo fare un ottimo caffè
    fin vonj profumo fine
    fin zrak aria fine, pura
    fina šala battuta fine, spiritosa

    3. (lepo oblikovan) fine, delicato:
    fine poteze (obraza) lineamenti fini

    4.
    fina mehanika meccanica di precisione
    fino brušenje levigatura, molatura fine

    5. (zelo droben, tenek) fine:
    fin pesek sabbia fine
    fina moka farina fine
    grad. fini omet stabilitura
  • fradicio

    A) agg. (m pl. -ci, f pl. -ce)

    1. gnil, pokvarjen (tudi pren.):
    mela fradicia gnilo jabolko
    una società fradicia gnila družba

    2. moker, premočen:
    bagnato fradicio do kože premočen
    innamorato fradicio zateleban, zatreskan
    ubriaco fradicio pijan kot čep

    B) m

    1. gniloba, gnili del, gnilo

    2. pren. pokvarjenost:
    la storia puzza di fradicio zadeva smrdi po gnilem
  • glásen (-sna -o) adj.

    1. forte, sonoro; rumoroso, fragoroso:
    glasen jok forte pianto
    glasen pogovor conversazione rumorosa
    glasno ploskanje applauso fragoroso

    2. (ki zelo slišno govori; ki ima močan glas) stentoreo (voce), rumoroso; risonante:
    glasna družba una compagnia rumorosa
  • gníl (-a -o)

    A) adj. marcio, putrido, guasto, fradicio, putrefatto; med. cariato (dente); med. purulento:
    gnila jajca uova marce
    gnilo sadje frutta marcia, guasta
    gnil zob dente cariato
    gnil les legno fradicio
    gnila rana ferita purulenta
    gnil sneg neve fradicia
    biti že hudo gnil essere in avanzato stato di putrefazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gnili glen sapropel
    gnilo listje pacciame

    2. pejor. marcio, guasto:
    gnila družba una società marcia

    B) gníli (-a -o) m, f, n
    gnilo il marcio
    pren. nekaj je gnilega v deželi danski c'è del marcio nello stato di Danimarca
  • ideale

    A) agg.

    1. miseln, idealen; namišljen, neresničen

    2. idealen, popoln; zgleden, vzoren:
    società ideale idealna družba
    gas ideale fiz. idealni plin

    B) m

    1. ideal; vzor; ideja:
    lottare, combattere per un ideale di libertà boriti se za svobodo

    2. ideal, (najvišji) smoter, cilj:
    uomo privo di ideali človek brez idealov
  • ideálen (-lna -o) adj. ideale; perfetto:
    idealni nameni obiettivi, intenzioni ideali
    idealna družba società ideale
    Platonova idealna država lo stato ideale di Platone
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiz. idealni plin gas perfetto
    jur. idealni delež parte ideale
  • industríjski (-a -o) adj. industriale, industrializzato, dell'industria, per l'industria:
    industrijska država paese industrializzato
    industrijska dejavnost, družba, lastnina attività, società, proprietà industriale
    industrijska revolucija rivoluzione industriale
    šol. industrijska šola scuola industriale
    industrijska špionaža spionaggio industriale
    industrijske odplake acque industriali (di scolo)
    industrijske rastline piante industriali
    teh. industrijske norme norme industriali
    industrijski delavci lavoratori dell'industria
    žel. industrijski tir binario industriale
    industrijsko oblikovanje disegno industriale, (industrial) design
    industrijsko podjetje azienda, impresa industriale
    industrijsko vino vino sofisticato, affatturato
  • investitore

    A) agg. (f -trice)

    1. ki podeljuje (funkcije)

    2. avto ki je podrl, povozil (povzročil nesrečo)

    3. ekon. investicijski, ki investira:
    società investitrice investicijska družba

    B) m (f -trice)

    1. podeljevalec (funkcije, posesti ipd.)

    2. avto povzročitelj nesreče

    3. ekon. vlagatelj, investitor
  • jáven (-vna -o) adj.

    1. (ki je v zvezi s skupnostjo in ne s posameznikom) pubblico, comune:
    javni interes interesse pubblico
    skrbeti za javno blaginjo curare il benessere comune
    javno mnenje opinione pubblica

    2. (namenjen uporabi vseh ljudi, skupnosti) pubblico:
    javni lokali locali pubblici
    javni park giardino pubblico

    3. (ki se opravi tako, da se z njim ljudje lahko seznanijo) pubblico; (splošno znan) di dominio pubblico:
    javna seja seduta pubblica
    javna razprava dibattimento pubblico; processo pubblico

    4. (nanašajoč se na družbenopolitično dejavnost) pubblico:
    javni funkcionar pubblico funzionario, ufficiale
    ekon. javna družba società in nome collettivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    javna hiša casa di tolleranza, casa chiusa, bordello, postribolo; pog. casino
    javna morala buon costume
    javna pohvala encomio
    javna sfera politico
    hist. javne funkcije cursus honorum
    javna šola scuola pubblica, statale
    javna uprava pubblica amministrazione
    javna ustanova ente pubblico
    javna varnost pubblica sicurezza
    javne zgradbe edifici pubblici
    jur. javni tožilec pubblico ministero
    jur. javno tožilstvo procura della Repubblica
    jur., hist. javno sojenje placito
    javno stranišče vespasiano
  • kapitalístičen (-čna -o) adj. capitalistico, capitalista:
    kapitalistično gospodarstvo economia capitalista
    kapitalistična družba società capitalista
  • kapitálski (-a -o) adj. ekon. di capitali:
    kapitalska družba società di capitali
    kapitalska izguba minusvalenza
  • komandíten (-tna -o) adj. ekon.
    komanditna družba società in accomandita
  • krôven2 (-vna -o) adj. ekon.
    krovna družba holding
    šport. krovna organizacija federazione
  • kúrec (-rca) m vulg.

    1. pene; vulg. cazzo; nareč. minchia, pirla

    2. pejor. (ničvrednež) testa di cazzo

    3. (v prislovni rabi za izražanje omalovaževanja)
    kurec pa taka družba una compagnia del cazzo
    kurec te gleda (e) vaffanculo
    to me pa kurec briga non me ne importa un fico secco, vulg. un cazzo
  • limitato agg.

    1. omejen; razmejen:
    società a responsabilità limitata ekon. družba z omejenim jamstvom

    2. skromen
  • Maríjin (-a -o) adj. rel. di Maria, mariano:
    Marijina družba Figlie di Maria
    Marijino oznanjenje Annunciazione (di Maria), Annunziata
    Marijino vnebovzetje Assunzione (di Maria), Assunta
  • méšan (-a -o) adj. misto; commisto; promiscuo:
    narodnostno mešano ozemlje territorio etnicamente misto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vest je sprejel z mešanimi občutki accolse la notizia con sentimenti contrastanti
    šport. plavati 400 metrov mešano nuotare sui 400 m misti
    ekon. mešana družba società mista
    mešana hrana alimentazione mista
    mešana komisija commissione mista
    agr. mešana kultura coltura mista
    alp. mešana naveza cordata mista
    pošta mešana pošiljka plico misto
    gastr. mešana solata insalata mista
    mešana šola scuola mista
    trgovina z mešanim blagom negozio di articoli misti
    gozd. mešani gozd bosco misto
    lingv. mešani naglasni tip tipo di accento misto
    žel. mešani vlak treno misto
    muz. mešani zbor coro misto
    mat. mešano število numero misto
    mešano gospodarstvo economia mista
    mešani zakon matrimonio promiscuo
    mešan sladoled giardino
    lingv. mešana tvorjenka parola macedonia
  • Mohôrjev (-a -o) adj. zal.
    Mohorjeva družba Società di S. Macario
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • multinacionálen (-lna -o) adj. ekon. multinazionale:
    multinacionalna družba multinazionale