Franja

Zadetki iskanja

  • nottolino m

    1. pomanjš. od ➞ nottola:
    fare d'una trave un nottolino kaj velikega skrčiti; pren. ne doseči nič (pri kom), ostati praznih rok

    2. mehan. zaskočka, zatič
  • oltár (-ja) m

    1. rel., arhit. altare; ekst. mensa (dell'altare); knjiž. ara:
    glavni, stranski oltar altare maggiore, altare laterale
    baldahinski, baročni, gotski, krilni, zlati oltar altare a baldacchino, barocco, gotico, a sportelli, dorato

    2. pren. altare;
    položiti življenje na oltar domovine sacrificare la vita sull'altare della patria
    iti, stopiti pred oltar andare all'altare
    doseči čast oltarja essere innalzato agli altari
    povezanost prestola in oltarja il trono e l'altare
  • piēno

    A) agg.

    1. poln, napolnjen:
    pieno zeppo nabito poln

    2. sit:
    sentirsi pieno biti sit

    3. ekst. poln:
    essere pieno d'invidia biti ves zavisten
    essere pieno di sé biti vase zaverovan

    4. poln, popoln, najvišji:
    essere promosso a pieni voti izdelati z najvišjimi ocenami
    avere piena soddisfazione doseči polno zadoščenje
    luna piena polna luna

    5. poln (osrednji):
    in pieno giorno sredi belega dneva
    fu colpito in pieno petto zadet je bil v prsi

    B) m polna dvorana; poln rezervoar ipd.:
    fare il pieno gled. razprodati predstavo
    fare il pieno di benzina napolniti rezervoar z bencinom
    nel pieno dell'estate sredi poletja
  • plán (-a) m

    1. piano, progetto:
    narediti plan elaborare un piano, un progetto
    doseči, izpolniti plan realizzare il piano
    bojni plan piano di battaglia

    2. (tloris, zemljevid) pianta:
    plan mesta pianta della città

    3. film. piano; campo:
    prvi, drugi plan primo, secondo piano (tudi ekst.)
    tretji plan campo lungo
    veliki plan primissimo piano, ripresa di dettaglio
  • poravnáva (-e) f

    1. pagamento; risarcimento:
    poravnava dolga pagamento del debito
    pravnava škode risarcimento dei danni

    2. jur. composizione; accomodamento;
    doseči poravnavo venire a una pacifica soluzione
    poravnava spora composizione della lite
  • posterità f zanamstvo, potomstvo:
    il giudizio della posterità sodba zanamcev
    passare alla posterità doseči trajno slavo
  • prēdica f

    1. pridiga:
    aver preso posto alla predica pren. doseči sloves, ugled
    da che pulpito viene la predica! pren. iron. goljuf pridiga poštenost!

    2. pren. pridiga, opominjanje, oštevanje; ekst. pog. nakladanje, lajna:
    è sempre la solita predica! vedno stara lajna!
  • prédnost (-i) f

    1. precedenza, priorità; ekst. preferenza:
    dati prednost dare, concedere la precedenza
    dati prednost gospodarskim problemom dare la precedenza ai problemi economici
    dajati prednost komu (npr. pri glasovanju) dare la preferenza a qcn.
    imeti prednost (biti v boljšem položaju) trovarsi in posizione di preminenza

    2. (premoč) sopravvento; (odlika) privilegio, pregio:
    doseči prednost pred prendere il sopravvento su
    prednost knjige je v njeni jasnosti il libro ha il pregio della chiarezza

    3. šport. vantaggio:
    doseči prednost (pred nasprotnikom) portarsi in vantaggio
    prednost domačega terena il vantaggio di giocare in casa
  • premóč (-í) f superiorità, supremazia, prevalenza, preponderanza, predominio, sopravvento:
    imeti številčno premoč essere in prevalenza numerica
    doseči premoč nad prendere il sopravvento su
    umska, moralna premoč superiorità intellettuale, morale
    gospodarska premoč predominio, supremazia economica
    šport. žarg. izkoristiti terensko premoč sfruttare il predomino sul campo
  • prídnost (-i) f diligenza, impegno, laboriosità, industria:
    pridnost čebel l'industria delle api
    kaj doseči s svojo pridnostjo in vztrajnostjo ottenere qcs. grazie al proprio impegno e perseveranza
  • primato m

    1. prvenstvo, primat; premoč

    2. šport rekord:
    primato personale osebni rekord
    battere un primato doseči rekord
    detenere un primato biti rekorder (v)
  • rekórd (-a) m

    1. šport. record, primato:
    doseči rekord conseguire un record
    izboljšati rekord migliorare, battere un record
    postaviti rekord stabilire un record
    priznati rekord omologare un record
    državni, osebni, svetovni rekord primato nazionale, personale, mondiale
    rekord v teku na dvesto metrov il record dei duecento metri

    2. pren. record:
    napovedati filmu blagajniški rekord prevedere per una pellicola incassi record
  • relatíven (-vna -o) adj. relativo:
    cena blaga je relativna, odvisno od materiala, dela il prezzo della merce è relativo, dipende dal materiale, dal lavoro
    okusi so relativni i gusti sono relativi
    doseči relativen uspeh conseguire un relativo successo
    zavladalo je obdobje relativnega miru iniziò un periodo di relativa tranquillità
    mat. relativna verjetnost probabilità relativa
    geogr. relativna višina altitudine relativa
    filoz. relativni pojem concetto relativo
    lingv. relativni stavek subordinata relativa
    fiz. relativna hitrost velocità relativa
    relativna večina maggioranza relativa
    mat. relativno število numero relativo
  • rete f

    1. rib. mreža:
    rete da gettata metalna mreža, metalka
    rete da insacco stoječa mreža
    rete portapesci ribja košarica
    rete a strascico koča
    cadere, incappare nella rete pren. pasti v zasedo
    gettare la rete vreči mrežo
    prendere qcn. alla rete pren. koga ujeti v mrežo, ukaniti
    tendere la rete a qcn. pren. komu nastaviti past

    2. ekst.
    rete per i capelli lasna mreža
    rete del circo cirkuška mreža
    rete metallica železna mreža
    rete mimetica voj. maskirna mreža
    rete del letto posteljna mreža
    rete da ostruzione voj., navt. zaporna mreža
    rete parasiluri voj., navt. protitorpedna mreža
    rete per la spesa mrežasta torba
    punto a rete obrt mrežni vbod

    3. šport mreža; vrata:
    tirare in rete streljati na vrata
    segnare una rete doseči gol

    4. mreža, omrežje:
    rete aerea, ferroviaria, stradale letalsko, železniško, cestno omrežje
    rete elettrica električno omrežje
    rete telegrafica, telefonica telegrafsko, telefonsko omrežje
    rete di distribuzione distributivno omrežje

    5. pren. ekst.
    rete commerciale trgovska mreža
    rete televisiva televizijska mreža
  • scōpo m

    1. premična tarča

    2. cilj, namen, smoter:
    con lo scopo di, allo scopo di zato, da
    senza scopo brezciljen, jalov
    conseguire, raggiungere uno scopo doseči cilj
    prefiggersi uno scopo zastaviti si cilj
  • smóter (-tra) m fine, scopo, obiettivo:
    doseči, uresničiti smoter raggiungere, realizzare lo scopo
  • soluzione f

    1. kem. raztapljanje, raztopina, solucija:
    soluzione alcalina lug
    soluzione satura nasičena raztopina
    soluzione tampone puferska raztopina

    2. mat. rešitev (problema, enačbe)

    3. rešitev; razlaga:
    non c'è altra soluzione druge rešitve ni
    escogitare, trovare una soluzione najti rešitev

    4. rešitev, poravnava:
    venire a una pacifica soluzione doseči mirno rešitev, poravnavo

    5. izplačilo (dolga):
    pagare in una sola soluzione poravnati dolg naenkrat

    6.
    soluzione di continuità vrzel:
    senza soluzione di continuità nepretrgoma, kontinuirano
  • sopravvēnto

    A) avv. navt. na vetrni strani:
    navigare sopravvento pluti v privetrju

    B) agg. invar. privetrn, izpostavljen vetru

    C) m

    1. navt. privetrje, privetrna stran, izpostavljenost vetru

    2. pren. prednost, premoč:
    prendere il sopravvento su doseči prednost, premoč nad čim
  • staffa1 f

    1. streme:
    il bicchiere della staffa poslovilna čaša
    essere con il piede nella staffa pren. biti pripravljen na odhod (tudi pren.);
    perdere le staffe pren. pobesneti, ne se obvladati
    segnare il gol della staffa šport doseči častni zadetek
    tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih

    2. stopnica (pri vozu), podnožnik

    3. (podnožni) hlačni trak

    4.
    staffa della vanga opornik lopate

    5. alpin. klin

    6. gradb. streme
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari