Franja

Zadetki iskanja

  • potém adv.

    I.

    1. (časovno) dopo; quindi:
    šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato

    2. pog. allora:
    doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?

    3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
    premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
    pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra

    II. (v vezniški rabi)

    1. (pri naštevanju) poi, quindi:
    cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature

    2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
    kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
    če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
    kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava

    3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
    potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte
  • povsód adv. dappertutto, (d)ovunque:
    povsod navzoč onnipresente
    povsod očiten ubiquitario
    biti povsod doma cavarsela dovunque
    imeti povsod oči vedere tutto
    povsod vtikati svoj nos ficcare il naso dappertutto
    povsod ga je dosti lo si incontra dovunque, è come il prezzemolo
    PREGOVORI:
    povsod je dobro (lepo), doma je najbolje (najlepše) a ogni uccello il suo nido è bello
  • precéj adv. molto, tanto, assai, parecchio; abbastanza; notevolmente, discretamente; piuttosto; un po':
    precej dobro abbastanza bene
    precej daleč abbastanza, piuttosto lontano
    precej zaslužiti guadagnare discretamente
    bilo nas je precej eravamo in tanti
    precej ljudi molta gente
    potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti ci vuole un bel po' di coraggio a mostrarsi in pubblico
    pog. biti precej doma v čem intendersi di qcs.
    biti precej pri denarju avere soldi a palate
    precej slabo malaccio, maluccio
    precej star vecchiotto
    precej vlažen umidiccio
    precej zgodaj presto, prestino
  • prelevare v. tr. (pres. prelēvo)

    1. dvigniti, dvigovati (denar, blago)

    2. priti po, odpeljati:
    il sospetto è stato prelevato dalla polizia a casa sua osumljenca je z doma odpeljala policija

    3. med. vzeti, jemati vzorec
  • premákniti (-em) | premíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. spostare, muovere:
    premakniti ni mogel ne rok ne nog non era capace di muovere né braccia né gambe

    2. smuovere

    3.
    premakniti, premikati naprej, nazaj, v desno, v levo, ven tirare, spostare avanti, indietro, a destra, a sinistra, fuori
    pren. premakniti pogajanja z mrtve točke disincagliare le trattative
    pren. nobena prošnja ga ne premakne non lo smuove nessuna preghiera
    ne premakniti pogleda s koga non distogliere lo sguardo da qcn.
    premakniti datum sestanka spostare la data della riunione, rinviare la riunione a nuova data
    šah. premakniti kralja muovere il re
    človek je sposoben tudi gore premikati l'uomo è capace di smuovere le montagne
    težko premikati kosti, pero muoversi, scrivere con difficoltà
    grad. premikati z grezilne črte spiombare

    B) premakníti se (-em se) | premíkati se (-am se) imperf., perf. refl.

    1. spostarsi, percorrere:
    vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov ogni giorno percorremmo alcuni chilometri

    2. muoversi, andarsene, uscire:
    več dni se ni premaknil od doma non è uscito di casa parecchi giorni
    ne premakni se, če ti je življenje drago fermo, se hai cara la vita

    3. cambiare, migliorare:
    cela stoletja se ni nič premaknilo sono secoli che non è cambiato nulla
    bolezen se nikamor ne premakne le condizioni del malato non migliorano
    čas se ni nikamor premaknil il tempo non passava mai
    zadeva se je premaknila (z mrtve točke) la pratica ha finalmente preso l'avvio
    lingv. naglas se premika l'accento è libero
  • razuméti (-úmem) | razumévati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. capire, comprendere, intendere, afferrare:
    razumeti pojem afferrare un concetto
    dati razumeti dare a intendere
    razumeti napak fraintenere

    2. (imeti pozitiven odnos do koga) capire:
    razumeti mladostnika capire l'adolescente

    3. (biti sposoben dojeti) capire:
    angleško sicer razume, govoriti pa ne zna l'inglese lo capisce ma non lo parla
    matematike prav nič ne razumem non capisco niente di matematica

    4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev) capire:
    ostal boš doma, razumeš? tu resterai a casa, intesi?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    razumeti na mah comprendere a volo
    ne razumeti šale non stare allo scherzo
    kako naj to razumem? come ho da intenderlo?
    ne razumi me napak, ne razumite me napak non avertela, non abbiatela a male

    B) razuméti se (-úmem se) perf. refl.

    1. intendersi; andare d'accordo:
    v družini se lepo razumeti andare d'accordo in famiglia

    2. razumeti se na intendersi di, essere conoscitore di:
    na politiko se ne razumem di politica non m'intendo
    razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca

    3. (v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati) s'intende, chiaro:
    vsi pridemo, se razume veniamo tutti, s'intende
    govorim o njem, da se razumeva è di lui che parlo, chiaro!
  • réč (-í) f

    1. cosa; oggetto:
    reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
    pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
    pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
    odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali

    2. živa reč pren. essere vivente:
    vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte

    3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
    nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
    iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto

    4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
    računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
    gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
    oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco

    5. (v medmetni rabi)
    nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
    lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
    ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave

    6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
    kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
    tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
    vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
    evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
    prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
    vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
    vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
    rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso)
  • rompompòm (-ôma)

    A) m ➞ romp:
    če ne bom izdelal, bo doma rompompom se non passo la classe, saranno guai
    njegov besedni rompompom il suo cicaleccio vuoto quanto tronfio

    B) rompompòm inter.

    1. (posnema glas bobna) bum bum

    2. (izraža nejevoljo) accidenti
  • sàj konj.

    1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
    poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola

    2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
    pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
    saj je vendar otrok! ma è un bambino!

    3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
    saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta

    4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
    torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
    saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai

    5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
    ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
    boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
    pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
    saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere
  • scappare v. intr. (pres. scappo)

    1. uiti, uhajati; pobegniti:
    scappare di casa, dalla prigione uiti od doma, iz zapora
    di qui non si scappa pren. tu ni druge rešitve, ni drugega izhoda

    2. naglo oditi, teči, skočiti (do), muditi se:
    scusa, ma devo scappare oprosti, a se mi mudi
    scappo in ufficio e torno skočim do pisarne in se vrnem
    scappare a gambe levate, a rotta di collo bežati, kot noge nesejo
    a scappa e fuggi toskansko na vrat na nos

    3. uiti, uhajati (nehote, slučajno, zaradi nepazljivosti):
    scappare di mente uiti z glave
    mi scappa la pipì tišči me lulat
    scappare da ridere siliti na smeh
    lasciarsi scappare un'occasione d'oro zamuditi, ne izkoristiti zlate prilike
    mi scappa la pazienza mineva me potrpljenje
    qui ci scappa il morto tu bo prišlo do smrtnih žrtev

    4. pren.
    scappare a dire, a fare nepremišljeno kaj reči, storiti
  • shraníti (-im) | shranjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. riporre, serbare, conservare:
    shraniti zimska oblačila riporre gli abiti invernali
    shranjevati stara pisma serbare le vecchie lettere

    2. (prihraniti, prihranjevati) mettere da parte, accantonare, tenere, depositare:
    denar je nevarno shranjevati doma non è sicuro tenere i soldi in casa
    shraniti kaj za kako silo mettere da parte qualche soldo per ogni eventualità

    3. inform. memorizzare, immagazzinare:
    shraniti podatke, datoteko memorizzare dati, un file
  • sicèr

    A) konj.

    1. altrimenti, se no:
    brž mi pomagaj, sicer bo prepozno aiutami subito, se no sarà troppo tardi

    2. peraltro, altrimenti:
    za konec tedna kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma per il fine settimana andiamo da qualche parte, altrimenti siamo sempre in casa

    3. ○, comunque:
    sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli non è stato facile, ma infine siamo addivenuti a un accordo

    4. in sicer e cioè, e precisamente:
    kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer: s šivi, s hrustancem in s sklepi le ossa connettono fra loro in tre modi, e precisamente: con suture, cartilagini e giunture

    B) adv.

    1. altrimenti:
    lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo è bello se gli individui che lavorano insieme s'intendano anche altrimenti

    2. (za izražanje pridržka) peraltro, comunque:
    strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna non è un esperto, ma sa comunque tante cose
  • skózi

    A) adv.

    1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
    rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
    pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
    vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

    2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
    pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

    3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
    s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
    prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
    šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

    4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
    med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

    B) skózi prep.

    1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
    izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
    oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
    prebiti se skozi težave superare le difficoltà
    peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

    2. (za izražanje časa) durante, per,○:
    skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
    varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

    3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
    ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
    življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

    4. iti skozi:
    kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
    predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
    prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
    avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
    pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo
  • správiti (-im) | správljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom)
    spraviti lisico iz brloga stanare la volpe
    spraviti zamašek iz steklenice estrarre il tappo dalla bottiglia
    spraviti omaro skozi vrata far entrare l'armadio dalla porta
    spraviti les iz gozda trasportare il legname dal bosco
    spraviti blago mimo carinikov introdurre clandestinamente, contrabbandare la roba

    2.
    z udarcem spraviti koga na tla stendere qcn. con un pugno
    spraviti koga iz zapora far uscire qcn. di prigione
    spraviti koga v zapor, za zapahe cacciare qcn. in prigione
    spraviti od doma, od hiše cacciare di casa
    spraviti oviro s poti rimuovere l'ostacolo
    spraviti madež s tkanine togliere, eliminare la macchia dal tessuto, smacchiare il tessuto
    spraviti otroke v posteljo portare i bambini a letto
    spraviti pijanca na noge rimettere in piedi l'ubriaco
    spraviti stvari v red rimettere le cose in ordine
    spraviti stvari v sklad coordinare qcs.
    spraviti koga k pameti ricondurre alla ragione, far ragionare qcn.
    spraviti koga v bes, obup, zadrego far arrabbiare, disperare; mettere in imbarazzo qcn.
    spraviti koga v nesrečo causare la rovina di qcn.
    spraviti koga pod svojo oblast sottomettere qcn.

    3.
    spraviti konja v dir spronare il cavallo al galoppo
    spraviti napravo v gibanje avviare, mettere in moto il meccanismo

    4. spraviti ob far perdere:
    spraviti ob premoženje far perdere il patrimonio
    spraviti ob živce far impazzire
    spraviti ob čast far perdere la reputazione

    5. mettere, portare in serbo; immagazzinare:
    spraviti seno immagazzinare il fieno

    6. mettere via, riporre, mettere al sicuro:
    spraviti dokumente mettere via i documenti
    spraviti denar, zlatnino mettere al sicuro il denaro, i preziosi

    7. riconciliare, rappacificare:
    spraviti sprte sosede riconciliare i vicini in lite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    s težavo spraviti iz koga besedo stentare a cavare di bocca qualche parola a qcn.
    spraviti koga s poti, s sveta ammazzare qcn., far fuori, togliere di mezzo qcn.
    ničesar ne moči spraviti z jezika non poter dire niente
    spraviti si koga z vratu liberarsi di qcn.
    spraviti koga h kruhu trovare un lavoro per qcn., sistemare qcn.
    spraviti koga na led ingannare, truffare qcn.; pog. fregare qcn.
    pren. spraviti podjetje na noge rimettere in sesto l'impresa
    spraviti koga na beraško palico ridurre qcn. sul lastrico
    spraviti koga na pravo pot riportare qcn. sulla retta via
    spraviti na svet mettere alla luce, partorire
    spraviti na oni svet mandare all'altro mondo, ammazzare
    spraviti otroke sistemare i figli
    spraviti prireditev pod streho allestire (con successo) uno spettacolo
    spraviti v denar vendere
    spraviti koga v grob provocare la morte di qcn.
    spraviti koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
    pog. spraviti vase mangiare
    spraviti dol mandar giù
    pog. spraviti skup, skupaj izpit dare, superare l'esame
    spraviti v nesrečo causare la rovina di qcn.
    spraviti v neugoden položaj mettere in difficoltà
    spraviti v bolnico ricoverare all'ospedale
    spraviti v obup far disperare, portare alla disperazione
    spraviti v promet mettere in circolazione
    spraviti v zagato mettere nei guai
    spraviti v zmoto indurre in errore

    B) správiti se (-im se) | správljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. andarsene; andare:
    spraviti se spat andare a letto
    spraviti se izpod nog, izpred oči togliersi di tra i piedi, sparire dagli occhi

    2. spicciarsi:
    hitro se spravi, ne moremo čakati e spicciati! Non possiamo aspettare

    3. accingersi, mettersi a:
    spraviti se k branju, delu mettersi a leggere, al lavoro

    4. spraviti se nad (napasti, napadati) attaccare qcn.
  • stare* v. intr. (pres. stō)

    1. knjižno obstati

    2. ostati, ostajati, biti:
    starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

    3. obotavljati se, muditi se

    4. trajati

    5. biti, najti se:
    stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
    stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
    stare in attesa čakati
    stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
    stare a tavola sedeti za mizo

    6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
    stare attento biti pozoren
    stare buono, calmo biti dober, miren
    stare in ginocchio klečati
    stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
    stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
    stare sulle sue biti zelo zadržan

    7. počutiti se:
    stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
    come stai? kako se imaš? kako si kaj?

    8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
    stare alla cassa biti, delati na blagajni
    stare a guardia di čuvati, stražiti
    stare a servizio služiti, delati

    9. prebivati, stanovati, živeti:
    andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
    sta con i genitori živi pri starših
    stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

    10. biti, stati, nahajati se:
    la villa sta in collina vila stoji vrh griča
    non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

    11.
    stare a cuore pomeniti (komu)
    stare a dieta biti na dieti
    stare sulle spine biti v skrbeh
    fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
    stando così le cose ker je pač tako, če je tako

    12.
    sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
    sta a lui decidere on mora odločiti

    13. biti (obstajati):
    qui sta il difficile težava je v tem
    tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

    14. iti v (vsebina):
    nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
    nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
    non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

    15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
    stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

    16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
    stare a chiacchierare klepetati
    stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

    17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
    sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
    stare per dire hoteti reči, želeti povedati

    18.
    stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
    stare ai fatti držati se dejstev
    stare alle apparenze soditi po videzu
    stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
    stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
    stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
    stare allo scherzo razumeti šalo
    stando a quanto si dice kakor se govori

    19.
    stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
    il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
    non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
    ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
    sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

    20.
    stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
    quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
    stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

    21.
    stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
    stare con i genitori živeti pri starših

    22.
    starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
    ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

    23.
    lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za
  • stvár (-í) f

    1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
    ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
    kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali

    2. (bitje) cosa, coso, essere:
    drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare

    3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
    vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
    niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
    stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
    zaupne stvari cose, faccende confidenziali

    4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
    boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta

    5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
    glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
    to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
    (to je) tvoja stvar sono affari tuoi

    6. (v medmetni rabi):
    jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
    presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stvari se zapletajo le cose si complicano
    stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
    vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
    evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
    pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
    ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
    to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
    kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
    dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
    filoz. stvar na sebi cosa in sé
  • šènt (šénta) m

    1. evf. (hudič) diavolo

    2. pren. (izraža odklonilni odnos do osebe ali stvari):
    bomo videli, kaj si bo ta šent še izmislil vedremo cosa inventa questo minchione
    doma ima vsega šenta a casa tiene la roba più disparata

    3. pren. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, začudenje, čustveno prizadetost, jezo)
    ni šenta, da bi tega ne naredil certo che lo farò
    šent, kako si suh! accipicchia quanto sei magro!
    da bi te šent il diavolo ti porti!
  • škóda (-e) f

    1. danno; detrimento, discapito, sfavore, svantaggio:
    dejanska, pretrpljena škoda danno emergente, danno subito
    vojna škoda danni di guerra
    škoda na posevkih danni alle colture
    povračilo škode risarcimento dei danni
    zahtevati povračilo škode chiedere i danni
    povzročiti škodo procurare, fare, arrecare, causare danno a
    utrpeti škodo subire, patire, soffrire danno
    škoda povrh pa še sramota restare col danno e con le beffe
    v škodo a scapito, a sfavore di
    v mojo, tvojo, svojo, našo škodo a mio, tuo, suo, proprio, nostro danno
    pričati komu v škodo testimoniare a disfavore di qcn.

    2. pren. biti škoda česa:
    te obleke je škoda za doma è un peccato portare quest'abito in casa
    elipt. škoda časa, denarja za kaj è tempo, è denaro sprecato
    škoda je spati v tako lepem vremenu è un peccato dormire con questo bel tempo
    takega človeka je zelo škoda è un gran peccato perdere un uomo così
    škoda besed tutte parole sprecate
  • šopíriti (-im)

    A) imperf. fare la ruota (pavone, tacchino)

    B) šopíriti se (-im se) imperf. refl.

    1. arruffare (le penne); ringalluzzirsi, pavoneggiarsi (tudi ekst.); vantarsi, gloriarsi, darsi arie

    2. pren. spiccare, dominare

    3. fare il prepotente, il gradasso; spadroneggiare:
    tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen qui fai il prepotente, a casa te ne stai mogio mogio
  • ta člen pog. il, lo, la:
    pot bo še dolga, vendar je ta grdi del že za nami il cammino è ancora lungo, ma il tratto difficile l'abbiamo già superato
    doma je ostal samo ta najmlajši a casa è rimasto solo il più piccolo (giovane)
    žlico drži s ta lepo tiene il cucchiaio con la destra
    žarg. polit. ta beli, ta rdeči le guardie bianche, i comunisti
    biti po ta malem vredno valere almeno
    pren. potegniti, povleči ta kratko avere la peggio