Franja

Zadetki iskanja

  • registrírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. registrare, immatricolare:
    registrirati podjetje, avtomobil registrare una ditta, un'automobile

    2. (zapisati, zaznamovati) registrare

    3. registrare, prender nota:
    časopisi so registrirali kulturni dogodek i giornali hanno segnalato l'avvenimento culturale

    4. pren. (zaznati, opozoriti) notare, avvertire:
    na njem nisem registriral nobene spremembe su di lui non ho notato cambiamento alcuno

    B) registríráti se (-am se) refl. immatricolarsi, iscriversi; farsi registrare:
    registrirati se kot delniška družba immatricolarsi come società per azioni
  • ripassare

    A) v. tr. (pres. ripasso)

    1. iti spet po, čez

    2.
    ripassare un avvenimento obnoviti, obnavljati v spominu dogodek
    ripassare la biancheria col ferro na hitro polikati perilo
    ripassare la lezione ponoviti lekcijo, gradivo
    ripassare un libro na hitro preleteti knjigo
    ripassare un quadro dodelati sliko

    3. šalj. spet ošteti, okregati; spet premlatiti

    B) v. intr. vrniti, vračati se; ponovno se oglasiti, oglašati
  • rispondēnza f

    1. skladnost, ujemanje

    2. učinek, odmev:
    il fatto ebbe una forte rispondenza in tutti noi dogodek je močno deloval na vse nas
  • sangue

    A) m

    1. kri:
    animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
    bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
    duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
    fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
    macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
    lago, pozza di sangue mlaka krvi
    avere orrore del sangue mrziti nasilje
    avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
    cavar sangue puščati kri
    cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
    dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
    lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
    pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
    percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
    spargere sangue moriti, klati

    2. pren. duh; moč, zagon:
    costare sangue terjati veliko truda, žrtev
    sudare sangue garati kot živina

    3. pren. duševno stanje, čustvo:
    sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
    a sangue freddo hladnokrvno
    a sangue caldo v navalu jeze, strasti
    calma e sangue freddo! le mirno kri!
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
    avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
    avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
    fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
    farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
    piangere lacrime di sangue bridko se kesati
    sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
    sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
    soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

    4. pren. kri, rod:
    gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
    legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
    quelli del proprio sangue sorodniki
    principe di sangue reale princ kraljevega rodu
    sangue blu modra kri
    sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
    avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
    buon sangue non mente kri ne laže
    essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

    5.
    mezzo sangue mešanec, mestic
    puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

    6. pren. kri:
    cavata di sangue pretiran strošek
    succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

    7. inter.
    sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

    B) agg. invar. živordeč
  • sēcolo m

    1. stoletje:
    ai primi del secolo na začetku stoletja
    è un secolo che ti aspetto čakam te že celo večnost

    2. stoletje; doba:
    il secolo delle grandi scoperte stoletje velikih odkritij
    il secolo delle grandi invenzioni stoletje velikih izumov

    3. današnji čas, stoletje:
    avvenimento del secolo dogodek stoletja
    figlio del secolo otrok svojega časa
    il male del secolo bolezen današnjega časa
    roba dell'altro secolo zastarelo
    uomo del secolo scorso mož zastarelih pogledov

    4.
    secoli čas:
    nel buio, nella notte dei secoli v davnih časih
    per tutti i secoli dei secoli na veke vekov

    5. tuzemno življenje

    6. posvetno življenje; mondenost:
    lasciare il secolo pomenišiti se
    al secolo alias, po domače (pri redovniških imenih, psevdonimih)
    suor Teresa, al secolo Maria Rossi sestra Terezija, po domače Maria Rossi
  • senzacionálen (-lna -o) adj. sensazionale, clamoroso, strepitoso, bomba:
    senzacionalna vest notizia bomba
    senzacionalni dogodek avvenimento clamoroso
    senzacionalen uspeh successo strepitoso
  • skváriti (-im)

    A) perf. guastare, rovinare; ekst. deturpare:
    neprijeten dogodek je skvaril razpoloženje uno spiacevole incidente guastò il buonumore
    neprimeren okvir je sliko skvaril la brutta cornice deturpò il quadro

    B) skváriti se (-im se) perf. refl. rovinarsi, guastarsi, andare a male:
    meso se je skvarilo la carne è andata a male
  • sréčen (-čna -o) adj.

    1. felice; prospero; radioso:
    počutiti se srečnega sentirsi felice
    srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
    srečni časi tempi felici

    2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
    srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace

    3. fortunato; beato:
    srečni dobitnik il fortunato vincitore
    naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
    pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
    roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella

    4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
    srečno pot! buon viaggio!
    srečni dogodek il fausto evento

    5.
    srečen konec lieto fine, happy end
  • stolétje (-a) n secolo; centennio:
    dogodek, rop stoletja l'avvenimento, la rapina del secolo
    na začetku stoletja ai primi del secolo
    nisem ga videl že celo stoletje non lo vedo da un secolo
    stoletje velikih odkritij il secolo delle grandi scoperte, invenzioni
    atomsko stoletje l'era atomica
  • stōrico

    A) agg. (m pl. -ci)

    1. zgodovinski, historičen:
    avanguardia storica umet., lit. zgodovinska avantgarda
    grammatica storica jezik historična slovnica
    materialismo storico filoz. zgodovinski materializem

    2. zgodovinski; resničen:
    fatto, personaggio storico zgodovinski dogodek, zgodovinska oseba
    romanzo storico lit. zgodovinski roman

    3. ekst. zgodovinski, znamenit:
    una giornata storica zgodovinski dan

    4. pog. splošno znan, nedvomen

    B) m (pl. -ci) zgodovinar, historik
  • svéž (-a -e) adj.

    1. fresco:
    svež kruh pane fresco
    sveža hrana cibi freschi
    sveža jajca uova fresche
    sveže ribe pesce fresco

    2. pren. fresco, recente, caldo:
    sveže novice notizie recenti, calde

    3. pren. fresco, nuovo:
    sveže misli, pobude pensieri, iniziative nuove

    4. (hladen) fresco, freddo:
    svež veter vento freddo
    sveža jutra mattinate fresche

    5. (nerabljen, opran, čist) fresco, pulito:
    dovajati svež zrak portare aria fresca
    obleči sveže perilo mettersi (addosso) biancheria pulita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spomin na dogodek je še svež il ricordo dell'avvenimento è ancora fresco, non è andato smarrito
    svež sir, sveža salama formaggio, salame fresco
    ekst. sveža novica primizie
  • tákle (tákale, tákole) adj. (tak, takšen) così, siffatto (-a); questo (-a):
    takale poroka je na vasi velik dogodek nel contado un matrimonio così è avvenimento importante
    dnevni red je takle l'ordine del giorno è questo
  • tempíran (-a -o) adj.
    tempirana bomba bomba a tempo, a orologeria
    če bi bil veliki dogodek tempiran na nedeljo, ne pa na soboto ... se il grande evento fosse stato prefissato per la domenica invece che per il sabato...
  • tenere*

    A) v. tr. (pres. tēngo)

    1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
    tenere le briglie držati uzde
    tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
    tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
    è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
    tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
    tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
    tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo

    2. držati, imeti, nositi:
    tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
    tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
    tenere a bada qcn. paziti na koga
    tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
    tenere una cameriera imeti služkinjo
    tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
    tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
    tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
    tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
    tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
    tenere una nota glasba držati noto
    tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
    tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
    tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
    tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
    tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno

    3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
    tenere la parola držati besedo
    tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
    tenere un segreto ne izdati skrivnosti
    tenere un impegno spoštovati obvezo

    4. držati, imeti; vzeti, jemati:
    tieni!, pog.
    te'! na, vzemi!

    5. južnoital. imeti (posedovati):
    tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir

    6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
    l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
    il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje

    7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
    tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
    tenere bottega imeti trgovino
    tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo

    8. držati (vsebina):
    la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter

    9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
    tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
    tenere una riunione imeti sestanek

    10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
    tenere la destra iti po desni
    tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
    tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
    tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
    tenere la strada avto držati se ceste
    tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
    tenere testa a qcn. kljubovati komu

    11. imeti za:
    tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
    tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
    tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo

    12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
    tenere caldo biti topel (oblačilo)
    tenere compagnia delati družbo
    tenere conto di qcs. kaj upoštevati
    tenere un discorso imeti govor
    tenere una lezione imeti predavanje
    tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
    tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
    tenere stretto stisniti, stiskati
    tenere udienza imeti razpravo

    B) v. intr.

    1. držati, vzdržati:
    tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
    tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
    il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo

    2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
    una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
    le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive

    3. iti:
    tenere a destra iti po desni
    tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati

    4.
    tenere per qcn. držati za koga
    tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo

    5. veliko dati na:
    uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
    tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...

    6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
    il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
    il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi

    C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)

    1. držati se za:
    tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
    i due si tenevano per mano držala sta se za roko

    2. držati se, biti (v položaju):
    tenersi aggiornato biti na tekočem
    tenersi sulla difensiva ne napadati
    tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
    tenersi a distanza, da parte držati se na strani
    tenersi a galla plavati, biti na površini
    tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
    tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen

    3. zadržati se:
    tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh

    4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
    tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
    tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
    tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi

    5. iti:
    tenersi a sinistra iti po levi
    tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
    tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen

    6. biti, čutiti se:
    tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen
  • vesél (-a -o) adj.

    1. allegro, esultante, festoso, lieto:
    skupina veselih otrok un gruppo di bambini allegri
    veselo petje, ukanje canto, grida esultanti, festose

    2. contento, soddisfatto, felice:
    biti vesel daril, pozdravov esser contento dei doni, dei saluti

    3. bello, buono:
    vesela novica bella notizia
    Vesele praznike! buone feste!

    4. pren. vivace, gaio, garrulo:
    stopati z veselim korakom avere un'andatura vivace
    veseli ptiči uccelli garruli

    5. pren. (živo pisan) chiaro, vivace; splendido:
    vesele barve colori vivaci
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pripravljati se na veseli dan prepararsi al fausto giorno
    čestitati za veseli dogodek felicitarsi per il fausto evento
    knjiž. veselo oznanilo la buona novella, il vangelo
    PREGOVORI:
    veselega človeka ima še bog rad cuor contento il ciel l'aiuta
  • vtískati (-am) | vtísniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. imprimere, comprimere

    2. imprimere, improntare:
    vtiskati model v vosek imprimere il modello nella cera

    3. imprimere, inculcare

    4. segnare, contrassegnare, dare un contrassegno, caratterizzare:
    stare hiše vtiskajo mestu posebno podobo le vecchie case danno un particolare contrassegno alla città
    vtisniti punco punzonare
    tekst. vtiskati vzorec v tkanino goffrare

    B) vtískati se (-am se) | vtísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. conficcarsi:
    kamenje se vtiska v podplate le pietre si conficcano nelle suole

    2. pren. imprimersi, stamparsi:
    dogodek se mu je globoko vtisnil v spomin l'avvenimento si impresse fortemente nella sua memoria
  • zamolčáti (-ím) | zamolčeváti (-újem) perf., imperf.

    1. sottacere, passare sotto silenzio, tener nascosto, tacere:
    pren. časopisi so dogodek zamolčali la stampa ha taciuto il fatto

    2. knjiž. (obmolkniti) tacere
  • zanímanje (-a) n interesse, interessamento; impegno:
    hliniti, kazati zanimanje za kaj fingere, mostrare interesse per qcs.
    vzbujati komu zanimanje za glasbo, tuje jezike, računalništvo svegliare in qcn. l'interesse per la musica, le lingue, l'informatica
    dogodek je vzbudil veliko zanimanje il fatto risvegliò un grande interesse
  • zaplêsti (-plêtem) | zaplétati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. rattoppare intrecciando

    2. intricare, aggrovigliare, imbrogliare; attorcigliare:
    zaplesti nogo v mrežo rimanere con la gamba aggrovigliata nella rete
    zaplesti verigo imbrogliare la catena
    pren. zaplesti koga v svoje mreže irretire, abbindolare qcn.

    3. pren. imbrogliare, complicare:
    dogodek je položaj še bolj zapletel l'avvenimento ha complicato ulteriormente la situazione

    4. pren. coinvolgere:
    zaplesti koga v zadevo coinvolgere qcn. in uno scandalo
    zaplesti koga v pogovor coinvolgere qcn. nella conversazione

    5. lit. intrecciare le fila, svolgere la trama (di un romanzo, di un dramma)

    B) zaplêsti se (-plêtem se) | zaplétati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. aggrovigliarsi, avvilupparsi, imbrogliarsi; rimanere aggrovigliato, intricato:
    zaplesti se med trnje rimanere aggrovigliato nelle spine

    2. pren. complicarsi, intorbidarsi:
    položaj se zapleta la situazione si va complicando

    3. rimanere implicato, coinvolto (in una relazione); avere una relazione:
    zapletel se je s precej mlajšo žensko ha una relazione con una donna parecchio più giovane

    4. confondersi; impappinarsi, (zlasti pri gledališki igri) impaperarsi:
    jezik se mu zapleta si impappina, si impapera (a parlare, a recitare)
    zaplesti se v nevarno pustolovščino imbarcarsi in una brutta avventura
    zaplesti se s čudnimi ljudmi compromettersi con individui poco raccomandabili
    omotičen se zapleta po cesti procede vacillando
  • zdrkávati (-am) | zdŕkniti (-em) imperf., perf.

    1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
    jermen pogosto zdrkava la cinghia di trasmissione slitta spesso
    kaplje zdrkavajo po šipi le gocce sdrucciolano sul vetro

    2. pren. (znižati se) cadere, calare:
    cene nekaterih izdelkov so občutno zdrknile i prezzi di taluni prodotti sono calati sensibilmente

    3. pren. cadere, sprofondare; ridursi:
    zdrkniti v nezavest cadere svenuti, svenire
    zdrkniti v spanec sprofondare nel sonno

    4. med. scivolare fuori, erniare, prolassare, lussare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda mu je zdrknila z jezika la parola gli sfuggì di bocca
    pogled mu je zdrknil na poslušalce sorvolò con lo sguardo gli acoltatori
    sonce je zdrknilo za goro il sole è calato dietro i monti
    dogodek mu je zdrknil iz spomina l'avvenimento gli era sfuggito dalla memoria
    glava mu je zdrknila na prsi la testa gli si afflosciò sul petto
    zdrkniti skozi stranska vrata squagliarsela per una porta secondaria
    zdrkniti v copate, v hlače infilarsi le pantofole, i pantaloni
    zdrkniti mimo sfrecciare davanti