registrírati (-am)
A) perf., imperf.
1. registrare, immatricolare:
registrirati podjetje, avtomobil registrare una ditta, un'automobile
2. (zapisati, zaznamovati) registrare
3. registrare, prender nota:
časopisi so registrirali kulturni dogodek i giornali hanno segnalato l'avvenimento culturale
4. pren. (zaznati, opozoriti) notare, avvertire:
na njem nisem registriral nobene spremembe su di lui non ho notato cambiamento alcuno
B) registríráti se (-am se) refl. immatricolarsi, iscriversi; farsi registrare:
registrirati se kot delniška družba immatricolarsi come società per azioni
Zadetki iskanja
- ripassare
A) v. tr. (pres. ripasso)
1. iti spet po, čez
2.
ripassare un avvenimento obnoviti, obnavljati v spominu dogodek
ripassare la biancheria col ferro na hitro polikati perilo
ripassare la lezione ponoviti lekcijo, gradivo
ripassare un libro na hitro preleteti knjigo
ripassare un quadro dodelati sliko
3. šalj. spet ošteti, okregati; spet premlatiti
B) v. intr. vrniti, vračati se; ponovno se oglasiti, oglašati - rispondēnza f
1. skladnost, ujemanje
2. učinek, odmev:
il fatto ebbe una forte rispondenza in tutti noi dogodek je močno deloval na vse nas - sangue
A) m
1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati
2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina
3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor
4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu
5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival
6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri
7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!
B) agg. invar. živordeč - sēcolo m
1. stoletje:
ai primi del secolo na začetku stoletja
è un secolo che ti aspetto čakam te že celo večnost
2. stoletje; doba:
il secolo delle grandi scoperte stoletje velikih odkritij
il secolo delle grandi invenzioni stoletje velikih izumov
3. današnji čas, stoletje:
avvenimento del secolo dogodek stoletja
figlio del secolo otrok svojega časa
il male del secolo bolezen današnjega časa
roba dell'altro secolo zastarelo
uomo del secolo scorso mož zastarelih pogledov
4.
secoli čas:
nel buio, nella notte dei secoli v davnih časih
per tutti i secoli dei secoli na veke vekov
5. tuzemno življenje
6. posvetno življenje; mondenost:
lasciare il secolo pomenišiti se
al secolo alias, po domače (pri redovniških imenih, psevdonimih)
suor Teresa, al secolo Maria Rossi sestra Terezija, po domače Maria Rossi - senzacionálen (-lna -o) adj. sensazionale, clamoroso, strepitoso, bomba:
senzacionalna vest notizia bomba
senzacionalni dogodek avvenimento clamoroso
senzacionalen uspeh successo strepitoso - skváriti (-im)
A) perf. guastare, rovinare; ekst. deturpare:
neprijeten dogodek je skvaril razpoloženje uno spiacevole incidente guastò il buonumore
neprimeren okvir je sliko skvaril la brutta cornice deturpò il quadro
B) skváriti se (-im se) perf. refl. rovinarsi, guastarsi, andare a male:
meso se je skvarilo la carne è andata a male - sréčen (-čna -o) adj.
1. felice; prospero; radioso:
počutiti se srečnega sentirsi felice
srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
srečni časi tempi felici
2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace
3. fortunato; beato:
srečni dobitnik il fortunato vincitore
naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella
4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
srečno pot! buon viaggio!
srečni dogodek il fausto evento
5.
srečen konec lieto fine, happy end - stolétje (-a) n secolo; centennio:
dogodek, rop stoletja l'avvenimento, la rapina del secolo
na začetku stoletja ai primi del secolo
nisem ga videl že celo stoletje non lo vedo da un secolo
stoletje velikih odkritij il secolo delle grandi scoperte, invenzioni
atomsko stoletje l'era atomica - stōrico
A) agg. (m pl. -ci)
1. zgodovinski, historičen:
avanguardia storica umet., lit. zgodovinska avantgarda
grammatica storica jezik historična slovnica
materialismo storico filoz. zgodovinski materializem
2. zgodovinski; resničen:
fatto, personaggio storico zgodovinski dogodek, zgodovinska oseba
romanzo storico lit. zgodovinski roman
3. ekst. zgodovinski, znamenit:
una giornata storica zgodovinski dan
4. pog. splošno znan, nedvomen
B) m (pl. -ci) zgodovinar, historik - svéž (-a -e) adj.
1. fresco:
svež kruh pane fresco
sveža hrana cibi freschi
sveža jajca uova fresche
sveže ribe pesce fresco
2. pren. fresco, recente, caldo:
sveže novice notizie recenti, calde
3. pren. fresco, nuovo:
sveže misli, pobude pensieri, iniziative nuove
4. (hladen) fresco, freddo:
svež veter vento freddo
sveža jutra mattinate fresche
5. (nerabljen, opran, čist) fresco, pulito:
dovajati svež zrak portare aria fresca
obleči sveže perilo mettersi (addosso) biancheria pulita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spomin na dogodek je še svež il ricordo dell'avvenimento è ancora fresco, non è andato smarrito
svež sir, sveža salama formaggio, salame fresco
ekst. sveža novica primizie - tákle (tákale, tákole) adj. (tak, takšen) così, siffatto (-a); questo (-a):
takale poroka je na vasi velik dogodek nel contado un matrimonio così è avvenimento importante
dnevni red je takle l'ordine del giorno è questo - tempíran (-a -o) adj.
tempirana bomba bomba a tempo, a orologeria
če bi bil veliki dogodek tempiran na nedeljo, ne pa na soboto ... se il grande evento fosse stato prefissato per la domenica invece che per il sabato... - tenere*
A) v. tr. (pres. tēngo)
1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
tenere le briglie držati uzde
tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo
2. držati, imeti, nositi:
tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
tenere a bada qcn. paziti na koga
tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
tenere una cameriera imeti služkinjo
tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
tenere una nota glasba držati noto
tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno
3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
tenere la parola držati besedo
tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
tenere un segreto ne izdati skrivnosti
tenere un impegno spoštovati obvezo
4. držati, imeti; vzeti, jemati:
tieni!, pog.
te'! na, vzemi!
5. južnoital. imeti (posedovati):
tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir
6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje
7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
tenere bottega imeti trgovino
tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo
8. držati (vsebina):
la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter
9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
tenere una riunione imeti sestanek
10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
tenere la destra iti po desni
tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
tenere la strada avto držati se ceste
tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
tenere testa a qcn. kljubovati komu
11. imeti za:
tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo
12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
tenere caldo biti topel (oblačilo)
tenere compagnia delati družbo
tenere conto di qcs. kaj upoštevati
tenere un discorso imeti govor
tenere una lezione imeti predavanje
tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
tenere stretto stisniti, stiskati
tenere udienza imeti razpravo
B) v. intr.
1. držati, vzdržati:
tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo
2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive
3. iti:
tenere a destra iti po desni
tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati
4.
tenere per qcn. držati za koga
tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo
5. veliko dati na:
uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...
6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi
C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)
1. držati se za:
tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
i due si tenevano per mano držala sta se za roko
2. držati se, biti (v položaju):
tenersi aggiornato biti na tekočem
tenersi sulla difensiva ne napadati
tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
tenersi a distanza, da parte držati se na strani
tenersi a galla plavati, biti na površini
tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen
3. zadržati se:
tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh
4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi
5. iti:
tenersi a sinistra iti po levi
tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen
6. biti, čutiti se:
tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen - vesél (-a -o) adj.
1. allegro, esultante, festoso, lieto:
skupina veselih otrok un gruppo di bambini allegri
veselo petje, ukanje canto, grida esultanti, festose
2. contento, soddisfatto, felice:
biti vesel daril, pozdravov esser contento dei doni, dei saluti
3. bello, buono:
vesela novica bella notizia
Vesele praznike! buone feste!
4. pren. vivace, gaio, garrulo:
stopati z veselim korakom avere un'andatura vivace
veseli ptiči uccelli garruli
5. pren. (živo pisan) chiaro, vivace; splendido:
vesele barve colori vivaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pripravljati se na veseli dan prepararsi al fausto giorno
čestitati za veseli dogodek felicitarsi per il fausto evento
knjiž. veselo oznanilo la buona novella, il vangelo
PREGOVORI:
veselega človeka ima še bog rad cuor contento il ciel l'aiuta - vtískati (-am) | vtísniti (-em)
A) imperf., perf.
1. imprimere, comprimere
2. imprimere, improntare:
vtiskati model v vosek imprimere il modello nella cera
3. imprimere, inculcare
4. segnare, contrassegnare, dare un contrassegno, caratterizzare:
stare hiše vtiskajo mestu posebno podobo le vecchie case danno un particolare contrassegno alla città
vtisniti punco punzonare
tekst. vtiskati vzorec v tkanino goffrare
B) vtískati se (-am se) | vtísniti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. conficcarsi:
kamenje se vtiska v podplate le pietre si conficcano nelle suole
2. pren. imprimersi, stamparsi:
dogodek se mu je globoko vtisnil v spomin l'avvenimento si impresse fortemente nella sua memoria - zamolčáti (-ím) | zamolčeváti (-újem) perf., imperf.
1. sottacere, passare sotto silenzio, tener nascosto, tacere:
pren. časopisi so dogodek zamolčali la stampa ha taciuto il fatto
2. knjiž. (obmolkniti) tacere - zanímanje (-a) n interesse, interessamento; impegno:
hliniti, kazati zanimanje za kaj fingere, mostrare interesse per qcs.
vzbujati komu zanimanje za glasbo, tuje jezike, računalništvo svegliare in qcn. l'interesse per la musica, le lingue, l'informatica
dogodek je vzbudil veliko zanimanje il fatto risvegliò un grande interesse - zaplêsti (-plêtem) | zaplétati (-am)
A) perf., imperf.
1. rattoppare intrecciando
2. intricare, aggrovigliare, imbrogliare; attorcigliare:
zaplesti nogo v mrežo rimanere con la gamba aggrovigliata nella rete
zaplesti verigo imbrogliare la catena
pren. zaplesti koga v svoje mreže irretire, abbindolare qcn.
3. pren. imbrogliare, complicare:
dogodek je položaj še bolj zapletel l'avvenimento ha complicato ulteriormente la situazione
4. pren. coinvolgere:
zaplesti koga v zadevo coinvolgere qcn. in uno scandalo
zaplesti koga v pogovor coinvolgere qcn. nella conversazione
5. lit. intrecciare le fila, svolgere la trama (di un romanzo, di un dramma)
B) zaplêsti se (-plêtem se) | zaplétati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. aggrovigliarsi, avvilupparsi, imbrogliarsi; rimanere aggrovigliato, intricato:
zaplesti se med trnje rimanere aggrovigliato nelle spine
2. pren. complicarsi, intorbidarsi:
položaj se zapleta la situazione si va complicando
3. rimanere implicato, coinvolto (in una relazione); avere una relazione:
zapletel se je s precej mlajšo žensko ha una relazione con una donna parecchio più giovane
4. confondersi; impappinarsi, (zlasti pri gledališki igri) impaperarsi:
jezik se mu zapleta si impappina, si impapera (a parlare, a recitare)
zaplesti se v nevarno pustolovščino imbarcarsi in una brutta avventura
zaplesti se s čudnimi ljudmi compromettersi con individui poco raccomandabili
omotičen se zapleta po cesti procede vacillando - zdrkávati (-am) | zdŕkniti (-em) imperf., perf.
1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
jermen pogosto zdrkava la cinghia di trasmissione slitta spesso
kaplje zdrkavajo po šipi le gocce sdrucciolano sul vetro
2. pren. (znižati se) cadere, calare:
cene nekaterih izdelkov so občutno zdrknile i prezzi di taluni prodotti sono calati sensibilmente
3. pren. cadere, sprofondare; ridursi:
zdrkniti v nezavest cadere svenuti, svenire
zdrkniti v spanec sprofondare nel sonno
4. med. scivolare fuori, erniare, prolassare, lussare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda mu je zdrknila z jezika la parola gli sfuggì di bocca
pogled mu je zdrknil na poslušalce sorvolò con lo sguardo gli acoltatori
sonce je zdrknilo za goro il sole è calato dietro i monti
dogodek mu je zdrknil iz spomina l'avvenimento gli era sfuggito dalla memoria
glava mu je zdrknila na prsi la testa gli si afflosciò sul petto
zdrkniti skozi stranska vrata squagliarsela per una porta secondaria
zdrkniti v copate, v hlače infilarsi le pantofole, i pantaloni
zdrkniti mimo sfrecciare davanti