Franja

Zadetki iskanja

  • augurio m (pl. -ri)

    1. voščilo. čestitka:
    fare l'augurio di una pronta guarigione voščiti hitro okrevanje
    fare, mandare gli auguri voščiti, poslati voščila
    tanti auguri! čestitam!
    i migliori auguri! vse najboljše!
    auguri srečno!
    tanti auguri per l'Anno Nuovo! srečno Novo leto!

    2. znamenje, slutnja:
    è di buon augurio, di cattivo augurio to je dobro, slabo znamenje
  • avanti

    A) avv.

    1. naprej:
    andare avanti iti naprej, napredovati, nadaljevati (tudi pren.);
    vai avanti tu, io ti raggiungerò fra poco ti pojdi naprej, jaz pridem kmalu za tabo
    il lavoro non va più avanti delo ne napreduje
    così non si può andare avanti tako ne moremo več
    vai avanti a leggere beri naprej
    essere avanti negli studi, in un lavoro dobro napredovati, biti daleč pri študiju, pri delu
    farsi avanti stopiti naprej; pren. uveljaviti se
    mandare avanti la famiglia vzdrževati družino
    mandare avanti un'azienda voditi podjetje
    mandare avanti la baracca pren. voditi podjetje, prebijati se (družina, družba ipd.)
    mettere le mani avanti pren. zavarovati se, iz previdnosti postaviti določene pogoje

    2. redko prej:
    avresti dovuto pensarci avanti na to bi moral pomisliti prej

    3.
    di qui in avanti, d'ora in avanti odslej

    B) cong.

    1.
    avanti di, avanti che prej ko, preden:
    mi ci volle un secolo avanti di partire, avanti che partissi celo večnost sem potreboval, da sem lahko odpotoval

    2.
    avanti che raje, kot da:
    vorrei morire avanti che accettare una simile imposizione rajši umrem, kot da pristanem na takšen ukaz

    C) prep.

    1.
    avanti a (redkeje kot davanti a) pred:
    non osò parlare avanti ai superiori ni si upal govoriti pred nadrejenimi

    2. pred (časovno):
    avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
    avanti l'alba pred zoro

    Č) inter. naprej!:
    Posso entrare? - Avanti! Lahko vstopim? - Naprej!
    avanti! non ti offendere daj no, ne bodi užaljen!

    D) agg. prejšnji:
    l'avevo incontrato il giorno avanti srečal sem ga dan prej
    l'anno avanti leto poprej

    E) m šport napadalec
  • azione f

    1. dejanje, delo, akcija:
    uomo d'azione človek dejanj
    passare all'azione diretta preiti h konkretnim dejanjem
    Azione Cattolica Katoliška akcija
    commettere un'azione cattiva storiti, zagrešiti kaj grdega, grdo dejanje
    fare una buona azione napraviti dobro delo
    avere il coraggio delle proprie azioni upati si odgovarjati za svoja dejanja

    2. gibanje, pogon:
    mettere in azione un dispositivo di sicurezza pognati, sprožiti, vključiti varnostno napravo

    3. delovanje, učinek:
    l'azione dell'aria sui metalli delovanje zraka na kovine
    un tranquillante ad azione immediata pomirjevalo s takojšnjim učinkom

    4. lit. dejanje, zgodba:
    in quel film l'azione è ridotta al minimo v tistem filmu je zgodba skrčena na najmanjšo mero
    l'unità d'azione secondo Aristotele enotnost dejanja po Aristotelu

    5. voj. boj, borba, bitka, akcija, manever:
    fu un'azione audace dei partigiani to je bila drzna akcija partizanov
    fare un'azione di ripiegamento umakniti se

    6. šport napad, akcija:
    l'azione travolgente del centrattacco nezadržna akcija srednjega napadalca

    7. pravo tožba, postopek:
    intentare un'azione legale contro qcn. sprožiti pravni postopek proti komu, tožiti koga

    8. ekon. delnica, akcija:
    azione al portatore delnica na prinašalca
    azione quotata in borsa delnica, ki kotira na borzi
    azione privilegiata prednostna delnica
    società per azioni delniška družba
  • base

    A) f

    1. baza, podnožje, podstavek, spodnji del (tudi pren.):
    la base di un bicchiere podstavek kozarca

    2. pren. osnova, podlaga, temelj:
    gettare, porre le basi di una dottrina postaviti temelje nauka
    avere buone basi imeti dobro osnovo, biti dobro pripravljen
    in base a na osnovi
    alimentazione a base di latticini prehrana, ki temelji na mlečnih izdelkih

    3. voj. baza, oporišče:
    basi militari all'estero vojaška oporišča v tujini
    base navale, aerea pomorska, letalska baza
    base spaziale vesoljska baza
    rientrare alla base vrniti se v bazo; pren. vrniti se na izhodišče

    4. mat. osnova; osnovnica:
    base di una potenza, di un logaritmo osnova potence, logaritemska osnova
    base di un triangolo osnovnica trikotnika
    base di una piramide osnovna ploskev piramide

    5. ekon. osnova:
    base imponibile davčna osnova

    6. polit. baza:
    consultare la base preveriti voljo baze

    7. kem. baza:
    base organica, inorganica organska, anorganska baza

    B) agg. invar. osnoven, temeljen; izhodiščen:
    salario base osnovna plača
    campo base izhodiščni tabor
    problema base temeljni problem
  • bēllo

    A) agg.

    1. lep:
    donna bella lepa ženska
    è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
    belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
    belle arti likovna umetnost
    belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
    il bel sesso nežnejši spol
    bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
    bello spirito iron. duhovitež
    begli anni mladost
    bella stagione pomlad
    bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
    farsi bello polepšati se
    farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

    2. lep, velik, precejšen:
    un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
    un bel nulla prav nič
    bell'e že
    è bell'e fatto je že dokončano
    è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
    nel bel mezzo ravno sredi
    bell'e buono pravi, pravcati
    un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
    lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
    a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
    un bel matto pravi norec
    questa è bella iron. ta je pa dobra!
    l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
    oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
    ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
    bella roba! iron. lepo!
    un bel giorno lepega dne

    3. dober:
    una bella azione lepo, dobro dejanje
    giovane di belle speranze nadobuden mladenič
    un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

    B) avv.

    1.
    bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

    2.
    alla bell'e meglio površno

    C) m (samo sing.)

    1. lepo, lepota:
    l'amore del bello ljubezen do lepega
    che bello! krasno!

    2. lepo vreme:
    il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
    fa bello lepo vreme je, lepo je

    3.
    il bello è che čudno (pri tem) je, da
    sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
    ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
    adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

    Č) m (f -la)

    1. lepotec, lepotica:
    fare il bello koketirati
    bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

    2. ljubček, ljubica
  • bisaccia f (pl. -ce) bisaga:
    avere le bisacce ben fornite pren. biti dobro založen
  • blagó (-á) n

    1. trg. merce; prodotti, articoli:
    dobaviti, prodajati blago fornire, vendere la merce
    plačevati v blagu pagare in natura
    industrjsko blago prodotti industriali
    blago za široko potrošnjo prodotti di largo consumo
    izvozno blago merce da esportazione, prodotti per l'esportazione

    2. (tekstilni izdelki, tkanina) roba, tessuto; materiale:
    volneno blago tessuto di lana
    črtasto, enobarvno blago tessuto a quadretti, a tinta unita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    trg kosovno, razsuto blago merce venduta a pezzi, merce sciolta
    ekon. potrošno blago merce di consumo
    trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
    blago gre dobro, nima cene la merce va a ruba, si vende a prezzi stracciati
    zbirati narodopisno blago raccogliere materiale etnografico
    PREGOVORI:
    dobro blago se samo hvali il buon vino non vuole frasca
  • bóg (-á) m

    1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
    častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
    verovati v boga credere in Dio
    vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
    bog oče Dio Padre
    pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

    2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
    sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
    bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

    3. (v medmetni rabi)
    a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
    ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
    b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
    bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
    c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
    moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
    č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
    bog vedi, kod hodi chissà dov'è
    če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
    d) (za izražanje svarila, opozorila)
    bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
    e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
    dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
    f) (za izražanje najboljše želje):
    bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
    (pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

    4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
    v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

    5. pren. (najvišji vzor) dio:
    njegov bog je denar il denaro è il suo dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
    bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
    pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
    pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
    pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
    pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
    PREGOVORI:
    človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
    bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
  • bóljše | bólje adv. komp. od dobro meglio:
    počutiti se boljše sentirsi meglio
    tem boljše tanto meglio
    čim prej tem boljše quanto prima tanto meglio
    vedno boljše sempre meglio, di bene in meglio
  • boxe tujka franc. f invar. šport boks:
    tirare di boxe boksati, ukvarjati se z boksom
    possedere un buona boxe imeti dobro boksarsko tehniko
  • bráti (bêrem) imperf.

    1. leggere:
    brati na glas, črkovaje, gladko leggere ad alta voce, compitare, leggere speditamente
    brati Danteja leggere Dante

    2. (razumeti dogovorjene znake) leggere; interpretare:
    brati zemljevid, diagram, grafikon leggere una carta, un diagramma, un grafico

    3. pren. (ugotavljati po zunanjih znamenjih) leggre, comprendere, intuire:
    brati z obraza, v očeh leggere nel volto, negli occhi

    4. pren. (ugibati, napovedovati) leggere:
    brati z dlani leggere la mano

    5. (nabirati, trgati) raccogliere; nareč. vendemmiare:
    brati jagode raccogliere le fragole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. evropski (beri: zahodni) modernizem il modernismo europeo ovvero occidentale
    rel. brati mašo celebrare la messa
    pren. brati komu levite, kozje molitvice rimproverare qcn., dare a qcn. una lavata di capo
    pren. brati med vrsticami leggere tra le righe
    PREGOVORI:
    s hudičem ni dobro lešnikov brati dal cattivo è meglio tenersi alla larga
  • cadere* v. intr. (pres. cado)

    1. pasti, padati (tudi pren.):
    d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
    cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
    cadere in piedi pasti na noge
    i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
    il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
    far cadere le braccia pren. spravljati v obup
    la fortezza è caduta trdnjava je padla

    2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
    cadere in disgrazia pasti v nemilost
    cadere in dimenticanza pasti v pozabo
    cadere in prigionia pasti v ujetništvo
    cadere in trappola pasti v past
    cadere in prescrizione pravo zastareti
    cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
    cadere in errore zmotiti se
    cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
    cadere ammalato zboleti
    cadere in miseria obubožati
    cadere in rovina propasti, propadati
    cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
    cadere agli esami pasti na izpitu
    cadere in battaglia pasti v boju
    cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
    cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
    far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
    cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok

    3. pren. zaiti, poleči se:
    al cadere del giorno ob sončnem zatonu
    il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
    lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog

    4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
    cadere in mente priti na misel
    lasciar cadere una parola navreči besedo
    oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan
  • calcolo m

    1. račun:
    calcolo algebrico algebrski račun
    calcolo differenziale diferencialni račun
    calcolo infinitesimale infinitezimalni račun
    calcolo delle probabilità verjetnostni račun
    macchine da calcolo računski stroji

    2. računstvo, matematika:
    saper fare di calcolo znati računati

    3. pren. ocena, račun:
    calcolo approssimativo približni račun
    calcolo preventivo predračun
    far calcolo su qcn., qcs. pren. računati na koga, s kom, na kaj, s čim; ekst. domneva, predvidevanje:
    i tuoi calcoli sono assurdi tvoje domneve so nesmiselne
    agire con, per calcolo ravnati preračunljivo
    far bene, male i propri calcoli pren. dobro, slabo preračunati

    4. med. kamen:
    calcolo biliare žolčni kamen
    calcolo renale ledvični kamen
  • caldo

    A) agg.

    1. topel, vroč:
    clima caldo vroče podnebje
    stagione calda topli letni čas
    animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

    2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
    ha un temperamento caldo je strastne nravi
    essere una testa calda pren. biti zaletav
    avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
    a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
    ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
    pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
    dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

    3. topel; pren. svež, najnovejši:
    pane caldo topel kruh
    notizie calde najnovejše vesti

    4. ekst. topel (barva, glas):
    un giallo caldo toplo rumenilo
    una voce calda topel glas

    5. pren. vroč:
    zona calda vroče področje; ekst.
    telefono caldo rdeči telefon

    B) m

    1. toplota, vročina:
    il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
    oggi è, fa caldo danes je toplo
    lavorare a caldo vroče obdelovati
    tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
    tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
    tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
    ho caldo vroče mi je
    non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
    prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

    2. pren. vroča želja, zanos, žar:
    nel caldo del discorso v zanosu debate
    non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
    essere in caldo pren. goniti se (živali)

    3.
    a caldo pren. neposredno (po):
    chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku
  • cammino m

    1. hoja, pot:
    mettersi in cammino iti, kreniti na pot
    due ore di cammino dve uri hoje
    essere in cammino biti na poti
    cammin facendo med potjo, spotoma

    2. pot, smer:
    chiedere il cammino vprašati za pot
    un cammino accidentato neravna, težko prehodna pot
    cammino battuto izhojena pot (tudi pren.);
    aprirsi il cammino utreti si pot
    tagliare il cammino a qcn. pren. komu zagraditi pot, koga ovirati

    3. gibanje (nebesnih teles):
    il cammino dei pianeti gibanje planetov; tok (reke); ruta, smer plovbe; pren. življenjska pot

    4. pren. pot, ravnanje:
    il cammino della gloria pot slave; napredek, napredovanje:
    far molto cammino dobro napredovati

    5. fiz. pot:
    cammino libero medio povprečna prosta pot
  • capitare

    A) v. intr. (pres. capito)

    1. nenadoma, slučajno priti:
    capitare bene, male dobro, slabo naleteti

    2. zgoditi, dogajati se; nameriti se; pripetiti se; napočiti

    B) v. intr. impers. pripetiti se; zgoditi, dogajati se
  • causa f

    1. vzrok, razlog:
    la velocità è la causa principale degli incidenti stradali hitrost je glavni vzrok prometnih nesreč
    esser causa di povzročiti, povzročati
    causa di forza maggiore pravo višja sila
    a causa di, per causa di zaradi:
    per causa tua zavoljo, zaradi tebe

    2. pravo zadeva:
    far causa a qcn. koga tožiti
    dar causa vinta pren. popustiti, odnehati
    esser parte in causa biti v kaj vpleten, za kaj zainteresiran
    parlare con cognizione di causa govoriti dobro poznavajoč stvar
    avvocato delle cause perse pren. pravdač, kvazi dohtar

    3. stvar:
    servire la causa della democrazia boriti se za demokracijo
    far causa comune con qcn. skupaj se zavzemati za; solidarizirati se s kom

    4. jezik
    complemento di causa prislovno določilo vzroka
  • césta (-e) f

    1. strada; via:
    ravna, široka cesta strada diritta, larga
    asfaltirana, makadamska cesta strada asfaltata, selciata
    dovozna, enosmerna, glavna cesta strada di accesso, a senso unico, principale
    obvozna cesta circonvallazione
    slepa cesta vicolo cieco
    Tržaška cesta via Trieste
    cesta Ljubljana—Zagreb la strada Lubiana—Zagabria
    dela na cesti lavori in corso
    cesta pelje v la strada porta a
    vas leži ob cesti il villaggio è situato lungo la strada
    ceste se križajo le strade si incrociano
    prečkati cesto attraversare la strada
    zapeljati s ceste uscire di strada

    2. (razdalja do namembnega kraja, pot) strada (tudi pren.):
    cesta do tja je še dolga fin là c'è ancora un bel pezzo di strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    cesta ob Arnu, ob Seni, ob Tiberi lungarno, lungosenna, lungotevere
    avt. avtomobilska cesta (strada) carrabile
    avt. hitra cesta strada a percorrimento rapido
    avt. prednostna cesta strada con diritto di precedenza
    avt. dvopasovna cesta strada a due corsie
    astr. Rimska cesta Via lattea
    pren. otroka je vzgajala cesta il bambino è cresciuto per le strade
    pren. dobro meriti cesto barcollare ubriaco
    pren. denarja ne pobiram na cesti il denaro non mi casca dal cielo
    nevesto je pobral s ceste la sposa l'ha raccattata dalla strada
    pren. koga vreči, pognati na cesto gettare qcn. sulla strada, sul lastrico
    pren. biti na cesti trovarsi sulla strada
    pren. biti zmeraj na cesti essere sempre in giro, fuori di casa
    gledati na cesto dare sulla strada
  • chiave

    A) f

    1. ključ:
    chiudere a chiave zakleniti
    mettere sotto chiave pren. v ječo zapreti, dati pod ključ
    tenere sotto chiave dobro čuvati
    tenere le chiavi del cuore di qcn. pren. uživati zaupanje, prijateljstvo nekoga

    2. pren. ključ:
    la chiave di un problema ključ za rešitev problema; strateška točka, ključna točka:
    il Bosforo è la chiave del mar Nero Bospor je ključ do Črnega morja

    3. glasba ključ:
    chiave di violino, di basso, di contralto violinski, basovski, altovski ključ
    stare, rimanere in chiave držati ton; pren. držati se teme

    4. tehn. ključ:
    chiave a tubo cevni ključ
    chiave inglese francoz

    5.
    chiave di volta umet. sklepnik; pren. ključno, osnovno delo; ključni argument:

    B) agg. invar. ključen; glaven:
    teste chiave glavna priča
    punto chiave ključna točka
  • chiudere*

    A) v. tr. (pres. chiudo)

    1. zapreti, zapirati:
    chiudere la porta, l'ombrello, la valigia, il libro zapreti vrata, dežnik, kovček, knjigo
    chiudere a chiave zakleniti, zaklepati
    chiudere un occhio pren. zamižati na eno oko
    non chiudere occhio pren. ne zatisniti očesa
    chiudere gli occhi pren. zapreti, zatisniti oči, umreti
    chiudi quella bocca! pren. zapri gobec!, molči!
    chiudere la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
    chiudere la porta in faccia a qcn. pren. koga zapoditi, nagnati

    2. zapreti, zapirati, zagraditi (tudi pren.):
    chiudere la strada, il cammino a qcn. komu zapreti, zagraditi pot
    chiudere la luce, l'acqua, il gas izklopiti elektriko, vodo, plin

    3. končati, zaključiti, prenehati (tudi pren.):
    chiudere le lezioni končati pouk
    chiudere bottega pren. prenehati dejavnost, opustiti dejavnost, zapreti štacuno
    chiudere casa pren. preseliti se
    chiudere una lettera končati pismo (s pozdravi in podpisom)
    chiudere il conto plačati račun
    chiudere il conto con qcn. pren. poravnati s kom račune
    chiudere i giorni, l'esistenza pren. umreti

    B) v. intr. prileči, prilegati s:
    la porta non chiude bene vrata se ne zapirajo dobro

    C) v. intr. zapreti, zapirati se:
    il negozio chiude a mezzogiorno trgovino zapiramo opoldne

    Č) ➞ chiudersi v. rifl. (pres. mi chiudo)

    1. zapreti, zapirati se; zaceliti se:
    la ferita si è chiusa rana se je zacelila

    2. temniti se; oblačiti se:
    il cielo si è chiuso nebo se je zoblačilo

    3. oviti se:
    chiudersi in uno scialle oviti se s šalom

    4. skriti se; umakniti, umikati se; zapreti, zapirati se:
    chiudersi in casa zapreti se v hišo