Franja

Zadetki iskanja

  • effettivo agg.

    1. dejanski, resničen, konkreten:
    valore effettivo dejanska vrednost
    perdite effettive dejanske izgube

    2. reden, stalen; aktiven:
    socio effettivo redni član
    ufficiale effettivo aktivni častnik; pren.
    denaro effettivo gotovina, aktivni denar
  • falsare v. tr. (pres. falso) knjižno ponarediti, ponarejati; potvoriti, potvarjati; falsificirati:
    falsare la realtà storica potvoriti zgodovinsko resnico
    falsare monete knjižno ponarejati denar
    falsare documenti ponarejati dokumente
  • finēstra f

    1. okno:
    finestra cieca slepo okno
    la finestra guarda sulla piazza okno gleda na trg
    affacciarsi, farsi alla finestra stopiti k oknu
    donna da finestra spogledljivka, koketa
    buttare il denaro dalla finestra pren. metati denar skoz okno
    uscito dalla porta e rientrato dalla finestra pren. nagnali so ga (s položaja), pa se je vrnil skozi stranska vrata

    2. odprtina, rana:
    fare larga finestra napraviti veliko odprtino

    3. okence:
    busta con finestra, a finestra kuverta z okencem

    4. publ. članek v okvirčku
  • gettare

    A) v. tr. (pres. gētto)

    1. vreči, metati:
    gettare sassi contro qcn. metati kamenje v koga
    gettare l'ancora vreči sidro, zasidrati se
    gettare le armi odvreči orožje, predati se
    gettare qcs. dietro le spalle kaj odvreči; pren. kaj vreči čez ramo
    gettare i dadi kockati (tudi pren.);
    gettare in faccia a qcn. il suo passato pren. vreči komu v obraz njegovo preteklost, očitati komu preteklost
    gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
    gettare il denaro pren. razmetavati denar
    gettare all'aria una stanza razmetati sobo
    gettare qcn. nella miseria, sul lastrico pren. koga pahniti v bedo, vreči na cesto
    gettare uno sguardo su qcs. vreči pogled na kaj
    gettare via vreči proč
    la fontana getta vodnjak brizga vodo
    il ferito getta sangue dalla bocca ranjenec bruha kri
    gettare le radici pognati korenine (tudi pren.);
    gettare grida, urli pren. kričati, vpiti

    2. položiti, zgraditi, postaviti:
    gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe
    gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti
    gettare un ponte zgraditi most

    3. uliti (kip)

    4. prinesti, prinašati, navreči:
    le tasse gettano molti miliardi allo stato davki vržejo, prinesejo državi milijarde

    B) ➞ gettarsi v. rifl. (pres. mi gētto)

    1. vreči se, pognati se, planiti:
    gettarsi dalla finestra vreči se skozi okno
    gettarsi nella mischia pognati se v metež; pren. zagnati se, vreči se v kaj
    gettarsi al collo di qcn. vreči se komu okrog vratu

    2. izlivati se:
    il Po si getta nel Mare Adriatico Pad se izliva v Jadransko morje
  • ghiotto agg.

    1. požrešen, sladkosneden:
    ghiotto di dolci sladkosneden

    2. pren. lakomen, pohlepen:
    ghiotto di denaro lakomen na denar

    3. radoveden, vedoželjen:
    ghiotto di novità željan novic

    4. okusen (hrana):
    pietanza ghiotta poslastica

    5. pren. zanimiv, razburljiv:
    una notizia ghiotta razburljiva novica
  • girare

    A) v. tr. (pres. giro)

    1. vrteti; obrniti, obračati:
    girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
    girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
    girare una pagina obrniti stran

    2. mešati (juho)

    3. obkrožiti, obpluti, obiti:
    girare l'isola obpluti otok
    girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
    girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
    girare il mondo prepotovati svet

    4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
    ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
    girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
    girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
    girare un conto ekon. prenesti račun
    girare una cambiale indosirati menico

    5. film snemati, posneti:
    girare una scena in esterni snemati eksterier
    si gira! pozor, snemamo!

    6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
    gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
    girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo

    B) v. intr.

    1. obračati se, vrteti se, krožiti:
    la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
    la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
    girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
    girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce

    2. hoditi; krožiti:
    è da questa mattina che giro že od jutra hodim
    il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
    il denaro gira pren. denar se obrača
    le notizie girano novice krožijo

    3. zaviti, zavijati:
    il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo

    4. iti, teči okoli, obkrožati:
    la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano

    5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
    mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
    secondo come gira pren. kakršne je pač volje
    cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?

    6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
    il vino comincia a girare vino je začelo cikati

    C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
    mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal
  • gotòv (-óva -o)

    A) adj.

    1. fatto, finito; approntato, pronto:
    knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
    obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
    večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
    gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
    biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
    z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
    pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
    pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

    2. sicuro, certo:
    rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
    letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
    biti gotov česa essere certo di qcs.

    3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
    ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
    glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

    4. (v gotovini) in contanti:
    gotov denar contanti
    gotovo plačilo pagamento in contanti

    5. (neki, nekateri) certo, dato:
    o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

    B) gotóvi (-a -o) m, f, n
    priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
    o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro
  • húd (-a -o)

    A) adj.

    1. severo, rigoroso

    2. adirato, arrabbiato:
    biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.

    3. ostile

    4. furioso, rabbioso (cane)

    5. cattivo; malvagio:
    sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
    hudo dejanje azione malvagia, cattiva

    6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
    hude novice brutte notizie
    hudi časi brutti tempi
    huda ura temporale

    7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
    hud mraz freddo terribile
    huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
    huda bolečina forte dolore
    hud kašelj forte tosse
    hud bolnik malato grave
    hud klanec forte, ripida salita
    pren. hud lovec cacciatore appassionato
    hud pijanec bevitore incorreggibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hud udarec terribile colpo
    pren. biti hud na denar essere avido di denaro
    delati hudo kri far cattivo sangue
    biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
    čeb. huda gniloba covata a sacco

    B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
    huda je za delo è difficile trovar lavoro
    pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
    povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
    umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
    pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
    prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
    ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
    nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto
  • hudíč (-a) m

    1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
    črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
    prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    izganjati hudiča esorcizzare il demonio
    knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

    2. (kot kletvica)
    hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
    tristo hudičev! per mille diavoli!
    pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

    3. (hudoben človek) demonio:
    ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
    noben hudič nessuno
    vsak hudič chiunque, il primo venuto
    vsega hudiča ogni sorta di cose
    zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
    vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
    pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
    pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
    zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

    5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
    delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

    6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
    hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
    kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

    7. pog. pren. (v povedni rabi)
    a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
    hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
    b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
    hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

    8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
    bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
    na hudiče sem truden sono stanco morto
    'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

    9. pog. pren. (v medmetni rabi)
    a) (izraža močno čustveno prizadetost)
    kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
    b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
    c) (izraža podkrepitev trditve)
    tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
    č) (izraža jezo nad kom)
    hudič naj ga vzame e vada al diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
    pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
    to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
    kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
    pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
    pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
    če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
    imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
    pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
    pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
    pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
    pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
    pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
    pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
    pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
    hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
    kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca
  • hudó adv.

    1. molto, assai; gravemente:
    hudo podražiti rincarare (di) molto
    hudo zebsti fare un gran freddo
    biti hudo bolan essere gravemente ammalato
    biti hudo jezen essere arrabbiatissimo
    hudo se držati, gledati guardare bieco, di traverso

    2. (v povedni rabi izraža težavnost česa):
    hudo je, če nikogar nimaš è grave se non hai nessuno

    3. (v povedni rabi izraža duševno bolečino):
    materi je hudo zaradi sina la madre è in pena per il figlio
    biti hudo pri srcu provare angoscia, pena
    biti hudo po domu avere nostalgia della casa
    hudo mu je, da ga je užalil gli dispiace di averlo offeso
    hudo je za denar è difficile guadagnare, trovare soldi; di soldi ce n'è pochi
    s starim človekom je hudo è difficile aver da fare, intendersi coi vecchi
    pog. hudo ga je imelo, da bi ga udaril aveva una voglia matta di menargli un pugno, uno schiaffo
    nisem mislil tako hudo non avevo intenzione di offenderti
  • igráti (-ám)

    A) imperf.

    1. (igrati dramski tekst) recitare, interpretare:
    igrati Hamleta recitare la parte di Amleto

    2. muz. suonare:
    igrati Chopinove nokturne suonare i notturni di Chopin
    igrati violino suonare il violino
    igrati po notah, po posluhu, po spominu suonare secondo le note, a orecchio, a memoria

    3. šport. giocare:
    igrati košarko, nogomet, odbojko giocare a pallacanestro, al pallone, a pallavolo
    igrati doma, v gosteh giocare in casa, fuori casa

    4. igre giocare:
    igrati domino, karte, šah giocare a domino, a carte, agli scacchi
    igrati za denar giocare a soldi
    igrati športno stavo giocare al totocalcio
    igrati na loteriji giocare alla lotteria

    5. pren. (pretvarjati se, hliniti) fingere, simulare

    6. pren. tremolare (muscoli, vene)

    7. pren. tremolare, trepidare:
    v njenem glasu je igrala ganjenost la sua voce trepidava di commozione
    svetloba igra na stropu la luce tremola sul soffitto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v kinu igra dober film al cinema danno un buon film
    pog. pren. srce mu igra od veselja il cuore gli scoppia dalla gioia
    pog. pren. ne igrati nobene vloge non avere alcuna importanza
    pren. igrati komedijo recitare la commedia
    pren. igrati prvo violino avere un ruolo decisivo
    pren. igrati na dve karti fare il doppio gioco
    pren. igrati na vse ali nič rischiare tutto per tutto
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    igrati na borzi giocare in borsa

    B) igráti se (-am se) imperf. refl.

    1. giocare:
    igrati se slepe miši, skrivalnice giocare a mosca cieca, a rimpiattino, a nascondino

    2. giocherellare, trastullarsi

    3. pren. giocare, gingillarsi, spassarsi; scherzare:
    igrati se s kom giocare con qcn., prendersi gioco di qcn.
    igrati se z ognjem, s smrtjo scherzare col fuoco, con la morte
    dolgo igrati se z neko mislijo covare a lungo un pensiero
  • impiegare

    A) v. tr. (pres. impiēgo)

    1. rabiti, uporabljati; vložiti, vlagati, investirati:
    per arrivare in ufficio impiego mezz'ora da pridem v pisarno, porabim pol ure
    impiegare il tempo libero izrabljati prosti čas

    2. trošiti:
    impiegare il denaro in cose inutili trošiti denar za nepotrebne stvari

    3. najeti, najemati; zaposliti, zaposlovati:
    l'hanno impiegato alla posta zaposlili so ga na pošti

    B) ➞ impiegarsi v. rifl. (pres. mi impiēgo) zaposliti se
  • íti (grém)

    A) imperf., perf.

    1. andare:
    gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
    iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
    iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

    2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
    iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
    iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

    3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

    4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
    stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

    5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
    šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

    6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
    z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

    7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
    matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

    8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
    določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

    9. pog. (miniti, minevati) passare:
    leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

    10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
    na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

    11. impers. andarne:
    gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
    gre mu za čast ne va del suo onore

    12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

    13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
    tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

    14. impers. (moči, zmoči) farcela:
    poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

    15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
    vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
    šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
    pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
    pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
    pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
    pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
    pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
    pog. plašč mu gre (sega)
    do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
    pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
    pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
    iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
    iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
    iti (komu) s poti non intralciare qcn.
    iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
    pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
    pog. pren. iti k hudiču andare in malora
    iti na bolje (zdravje) migliorare
    iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
    iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
    iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
    pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
    iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
    iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
    pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
    žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
    pren. iti na nož venire ai ferri corti
    pren. iti (komu) na otročje rimbambire
    pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
    evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
    evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
    pren. iti na ulice scendere in piazza
    pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
    pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
    pren. iti pod nož farsi operare
    pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
    iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
    iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
    pren. ne iti v glavo non andare in testa
    iti v denar vendersi bene
    pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
    evf. iti v leta invecchiare
    škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
    iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
    pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
    pren. iti vase rientrare in se
    iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
    iti v zrak saltare in aria
    iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
    evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
    iti za pogrebom andare al funerale
    pren. iti dol (sonce) tramontare
    pog. iti gor (podražiti se) rincarare
    žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
    pren. iti narazen separarsi, divorziare
    pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
    iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
    pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
    pog. iti skupaj (blago) restringersi
    ekon. iti v breme essere, andare a carico
    voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
    pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
    iti se solit andare a farsi friggere
    igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
    impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
    impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
    impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
    PREGOVORI:
    v tretje gre rado non c'è due senza tre
    prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

    B) íti se (grém se) imperf. refl.

    1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
    iti se kartat giocare a carte
    iti se slepe miši giocare a mosca cieca
    iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
    iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

    2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
    iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
    kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
    pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa
  • izgubljèn (-êna -o) adj.

    1. perso, perduto:
    izgubljen denar denaro perduto
    bibl. izgubljeni raj paradiso perduto
    bibl. izgubljeni sin figliol prodigo

    2. pren. smarrito, errante, errabondo:
    gledati z izgubljenim pogledom guardare con occhi smarriti
    PREGOVORI:
    kakor dobljeno, tako izgubljeno tanti presi, tanti spesi
  • izposójen (-a -o) adj. preso in, a prestito:
    izposojen denar denaro preso in prestito
    izposojene besede prestiti
  • izróčati (-am) | izročíti (-ím)

    A) imperf., perf. consegnare, assegnare; trasmettere; affidare:
    izročiti denar consegnare il denaro
    izročiti komu zahtevne naloge affidare a uno compiti impegnativi

    B) izróčati se (-am se) | izróčiti se (-ím se) imperf., perf. refl.

    1. abbandonarsi:
    izročati se brezupu abbandonarsi alla disperazione
    izročati se usodi rassegnarsi

    2. affidarsi:
    rel. izročiti se Materi božji affidarsi alla Madonna
  • izvléči (-vléčem)

    A) perf. ➞ vleči

    1. estrarre, cavare, tirare (fuori):
    izvleči žebelj iz deske cavare il chiodo dalla tavola
    izvleči meč (iz nožnice) sguainare la spada
    izvleči čoln na kopno tirare la barca in riva, all'asciutto, in secco

    2. pren. cavare, liberare

    3. pren. (priti do česa) cavare, spillare; strappare:
    izvleči denar spillare soldi
    izvleči skrivnost strappare un segreto

    4. mat. izvleči koren estrarre la radice

    5. tirare, tracciare righe; rigare

    B) izvléči se (-vléčem se) perf. refl.

    1. liberarsi; districarsi; svincolarsi

    2. pren. cavarsela
  • jemáti (jêmljem)

    A) imperf. ➞ vzeti

    1. prendere;
    jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

    2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
    jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
    jemati sobo prendere, affittare una camera
    jemati davke imporre, riscuotere tasse

    3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
    delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
    jemati komu pogum scoraggiare qcn.

    4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
    bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

    5. (z glagolskim samostalnikom):
    jemati v službo, na delo assumere
    jemati v čiščenje pulire
    jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
    jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
    jemati za hlapce prendere in servizio
    jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

    6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
    jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
    jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
    jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

    7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
    rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
    jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
    jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

    8. (imeti določen odnos do česa):
    jemati za šalo prendere per scherzo
    jemati resno prendere sul serio

    9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
    jemati zdravilo prendere la medicina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
    jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
    pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
    jemati vid togliere la vista, accecare
    žarg. jemati ure prendere lezioni
    besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
    jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
    jemati na znanje prendere atto di qcs.
    jemati v zakup appaltare
    iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
    pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
    jemati voljo demoralizzare, disincentivare
    jemati vzorce campionare

    B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
    le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!
  • júdežev (-a -o) adj.

    1. pren. di Giuda:
    judežev denar, judeževi groši i danari di Giuda
    judežev poljub il bacio di Giuda

    2. bot.
    judeževo drevo albero di Giuda, siliquastro (Cercis siliquastrum)
  • kàr (čésar)

    A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
    naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
    to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
    pren. kar je, (to) je è quello che è
    bo, kar bo sarà quel che sarà

    2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
    tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione

    3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
    zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
    PREGOVORI:
    ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce

    B) adv.

    1. (poudarja intenzivnost dejanja):
    kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio

    2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
    spi kar oblečen dorme (così) vestito
    čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
    kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto

    3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
    v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori

    4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
    dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
    kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene

    5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
    kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va

    6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)

    7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
    kar naprej, prosim avanti, prego
    (izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
    kar po njem su, dagli
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
    ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
    pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente

    C) konj.

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
    denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
    izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
    naj stane, kar hoče costi quel che costi

    2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
    kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia