Franja

Zadetki iskanja

  • minimo

    A) agg. (superlativ od piccolo) najmanjši; zelo majhen; minimalen:
    ottenere il massimo risultato con il minimo sforzo doseči najboljši rezultat z najmanjšim naporom
    prezzo minimo zelo nizka cena
    programma minimo minimalni program

    B) m

    1. minimum, najmanj, najmanjša mera, najmanjša stopnja:
    minimo garantito zajamčena najmanjša plača

    2. avto minimum, najmanjše število obratov:
    marciare al minimo voziti ob najmanjšem številu obratov

    3. relig. pavlinec
  • mŕkati (-am) | mŕkniti (-em) imperf., perf.

    1. offuscarsi, oscurarsi (tudi pren.):
    mesec je mrkal la luna si stava offuscando
    njegova slava je mrknila la sua fama si è offuscata

    2. (ugašati, ugasniti; izginiti, izginjati) sparire, svanire; dileguarsi; eclissarsi:
    po večerji je mrknil dopo la cena si è dileguato, eclissato

    3. (postati, postajati mrk, nerazpoložen) oscurarsi (in volto), diventare di malumore;
    mrkniti z očmi po čem guardare qcs. di sfuggita, sottecchi
  • múha (-e) f

    1. zool. mosca (Musca domestica):
    muhe brenčijo le mosche ronzano
    muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
    odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
    roji muh sciami di mosche
    sredstvo proti muham moschicida
    bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
    množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
    umirati kot muhe morire in massa
    pijan kot muha ubriaco fradicio
    siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
    muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
    čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
    češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
    hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
    konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
    mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
    podrepna muha tafano
    španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
    muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

    2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

    3. voj. mira, mirino

    4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
    biti poln muh avere tanti grilli per la testa
    imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
    prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
    pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

    5. friz. mosca

    6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
    cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
    udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
    mož ni od muh il tipo non è da poco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
    biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
    vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
    iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
    na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
    muha enodnevnica moda passeggera, effimera
    modna muha capriccio della moda
    rib. umetna muha mosca
    PREGOVORI:
    v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù
  • nabáven (-vna -o) adj. di acquisto:
    nabavna in prodajna cena prezzo di acquisto e di vendita
  • nakúpen (-pna -o) adj. di acquisto:
    nakupna cena prezzo di acquisto
  • naročníški (-a -o) adj. di, degli abbonati; per abbonati, per committenti:
    naročniška cena prezzo per committenti
  • nízek (-zka -o)

    A) adj.

    1. basso; piccolo; poco profondo:
    nizko čelo fronte bassa
    nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
    nizka voda acqua poco fonda
    čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
    preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

    2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
    nizka cena prezzo basso
    nizka kakovost qualità scadente
    nizka naklada piccola tiratura

    3. nižji (primernik) inferiore:
    nižji čin grado inferiore
    nižje sodišče tribunale di primo grado
    nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
    šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

    4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
    biti nizkega rodu essere di umile origine
    opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

    5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
    nizki nagoni bassi istinti

    6. nižji (primernik) biol. inferiore:
    nižje oblike življenja forme di vita inferiori
    nižje živali invertebrati
    elementarna, nižja matematika matematica elementare
    nižji delavec manovale
    voj. nižji oficir subalterno
    voj. nižji podoficir graduato
    knjiž. nižji sloji plebe
    hist. nižji vazal valvassore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
    grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
    meteor. nizka megla nebbia bassa
    elektr. nizka napetost bassa tensione
    meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
    ekon. nizki donos basso rendimento
    lov. nizki lov caccia minuta
    šport. nizki start partenza bassa
    šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
    nizek naslanjač marquise
    hidr. nizek vodostaj magra
    nizek ženski čevelj ballerina
    bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

    B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
    nižji (podrejeni) i subalterni
    na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile
  • obròk (-óka) m

    1. pasto; porzione; dose; razione:
    opoldanski, večerni obrok pasto meridiano, pranzo; pasto serale, cena
    dnevni obrok kruha porzione giornaliera di pane
    topli obrok piatto caldo
    obilen obrok un pasto abbondante
    obrok krme profenda

    2. ekon. rata:
    kupiti kaj na obroke comprare qcs. a rate
    letni, mesečni obrok rata annuale, mensile

    3. intervallo, scadenza
  • odkúpen (-pna -o) adj. di acquisto; riscattabile:
    odkupna cena prezzo di acquisto
    jur. odkupna pravica diritto di riacquisto
    pošta odkupna pošiljka spedizione con contrassegno
  • pa

    A) adv.

    1. (izraža zavrnitev) invece:
    saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

    2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
    kaj pa, če ga ne bo e se non viene

    3. (krepi veznik) ○:
    zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

    B) konj.

    I. (v protivnem priredju)

    1. ma, invece, mentre, però, quando:
    obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

    2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
    mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

    3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
    večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

    4. (za krepitev prislova) e:
    samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
    boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

    7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
    to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

    8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
    če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
    če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

    9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje)
    čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

    II. pog.

    1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
    prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

    2. (pri naštevanju) e:
    šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

    3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
    tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

    4. (za seštevanje) e:
    star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

    5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
    pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
    to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

    III. pog. (v vezalnem priredju)

    1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
    molči pa čaka tace e aspetta

    2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
    ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

    3. (za izražanje namena) e, ○:
    pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

    IV.

    1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
    pa še to e ancora

    2. (za izražanje začudenja) e:
    pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

    3.
    a) (izraža soglasje, privolitev)
    ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
    b) (izraža vdanost v usodo)
    kar bo, pa bo sarà quel che sarà
    c) (izraža zaskrbljenost) pog.
    da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
    d) (izraža privoščljivost) pog.
    pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
    e) (izraža podkrepitev trditve)
    tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
    f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
    smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
    tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
    g) (izraža omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja che schifo di cena
    pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
    ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

    C) inter.

    1. (izraža dvom) ○, mah:
    bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

    2.
    pa še kako! eccome
  • polovíčen (-čna -o) adj. mezzo (tudi pren.), metà; semi-:
    polovična cena metà prezzo
    polovični delovnik part time angl.
    polovične mere mezze misure
    šport. polovična etapa semitappa
    polovična oprostitev semiesonero
    jur. polovična prostost semilibertà
    mat. polovična vsota semisomma
    šport. žarg. polovični izkupiček parità, risultato di parità
    mat. polovični obseg semiperimetro
  • priredíti1 (-ím) | priréjati (-am) perf., imperf.

    1. adattare; ridurre; muz. arrangiare, strumentare;
    prirediti slovnico za šolo adattare una grammatica per la scuola
    zgodbo prirediti televizijsko po noveli ridurre un racconto per la televisione

    2. allestire, organizzare, dare; zal. curare:
    prirediti večerjo allestire una cena
    prirediti koncert dare un concerto
    prirediti zabavo organizzare una festa
    prirediti miting organizzare un comizio
    pren. prirediti mačjo godbo scampanare qcn., fare una scampanacciata a qcn.
    prirejati okusu nekoga personalizzare
    izdajo je priredil N. N. edizione a cura di N. N.
  • prodájen (-jna -o) adj. di vendita; vendite:
    prodajna cena prezzo di vendita
    prodajni oddelek reparto vendite
    prodajni agent salesman
    prodajna razstava mostra-mercato
    prodajni prostor (na tržnici) posteggio
    prodajni salon showroom
  • ragionevole agg.

    1. razumen, racionalen:
    l'uomo è un essere ragionevole človek je razumno bitje

    2. pameten; previden

    3. upravičen

    4. primeren, razumen:
    prezzo ragionevole primerna cena
  • razplêsti (-plêtem) | razplétati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. sciogliere, disporre, districare:
    razplesti kito sciogliere la treccia

    2. stendersi a reticolo

    3. lit. sciogliere (la trama)
    razpletati kako misel sviluppare un'idea
    razplesti uganko sciogliere un enigma

    B) razplêsti se (-plêtem se) | razplétati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. concludersi, finire, risolversi

    2. chiarirsi (di situazione)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ob dogodku se je razpletla anekdota il fatto diede lo spunto a un aneddoto
    po večerji se je razpletel pogovor dopo la cena si accese una vivace conversazione
  • rekórden (-dna -o) adj.

    1. šport. record:
    rekordni met, rekordni čas lancio, tempo record

    2. ekst. record; eccezionale:
    rekordna cena zlata prezzo record dell'oro
    rekordna letina raccolto eccezionale
  • relatíven (-vna -o) adj. relativo:
    cena blaga je relativna, odvisno od materiala, dela il prezzo della merce è relativo, dipende dal materiale, dal lavoro
    okusi so relativni i gusti sono relativi
    doseči relativen uspeh conseguire un relativo successo
    zavladalo je obdobje relativnega miru iniziò un periodo di relativa tranquillità
    mat. relativna verjetnost probabilità relativa
    geogr. relativna višina altitudine relativa
    filoz. relativni pojem concetto relativo
    lingv. relativni stavek subordinata relativa
    fiz. relativna hitrost velocità relativa
    relativna večina maggioranza relativa
    mat. relativno število numero relativo
  • saltare

    A) v. intr. (pres. salto)

    1. skočiti, skakati:
    saltare dal letto skočiti iz postelje
    saltare a terra, in mare skočiti na tla, v morje
    saltare a piedi pari skočiti sonožno
    saltare come un camoscio skakati kot gams
    saltare al collo di qcn. koga objeti, koga prijeti za vrat
    saltare fuori prikazati se
    saltare fuori (con) pren. nepričakovano kaj povedati
    saltare dalla gioia skakati od veselja
    gli è saltato il grillo, il ticchio (di) domislil se je, nenadoma se mu je zahotelo:
    saltare in mente, in testa priti na um
    ma che ti salta in mente? kaj ti je vendar? odkod zdaj to?
    saltare la mosca al naso pren. ujeziti se
    saltare su a dire, a fare pren. na lepem reči, storiti

    2. zleteti; odpasti:
    saltare in aria zleteti v zrak
    fare saltare pognati v zrak; pren. zrušiti, odstaviti:
    fare saltare il banco igre razbiti banko
    fare saltare il governo zrušiti vlado
    è stato fatto saltare il direttore odstavili so direktorja
    farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

    3. stopiti, skočiti (na):
    saltare a cavallo zajahati konja
    saltare sul tram in corsa skočiti na vozeči tramvaj

    4. pren. preskočiti, preskakovati
    saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet (med govorom)

    B) v. tr.

    1. preskočiti, preskakovati (oviro):
    saltare un ostacolo preskočiti oviro
    saltare il fosso pren. odločno premagati težavo

    2. pren. preskočiti, izpustiti, izpuščati (v govoru, pisanju):
    saltare una classe šol. preskočiti razred
    saltare il pranzo, la cena ne kositi, ne večerjati

    3. kulin. (v olju, maslu) pražiti

    4. naskočiti (pri parjenju)
  • scroccare v. tr. (pres. scrōcco) pog.

    1. pustiti si plačati; žicati, nažicati:
    scroccare una cena pustiti si plačati večerjo

    2. ekst. nezasluženo priti do česa, pridobiti kaj
  • simbóličen (-čna -o) adj.

    1. simbolico, dei simboli, emblematico:
    rožmarin ima simboličen pomen il rosmarino ha un significato di simbolo

    2. pren. (zelo majhen) simbolico:
    simbolična cena prezzo simbolico