Franja

Zadetki iskanja

  • odgóvor (-a) m risposta, replica; trg. riscontro; adm. esito, evasione:
    izmikati se, izogibati se odgovoru eludere la risposta
    dati odgovor dare una risposta, rispondere
    jasen, kratek odgovor risposta chiara, breve
    odklonilen odgovor risposta negativa, rifiuto
    evf. dajati odgovor pred Bogom rispondere a Dio, morire
    imeti odgovor na jeziku ob vsaki priložnosti, nikoli ne ostati dolžen odgovora avere sempre la risposta pronta
    v odgovor na Vaše pismo in risposta alla Vostra lettera
    odrezav odgovor botta e risposta, risposta per le rime
    jur. odgovor na repliko duplica
  • pōsa f

    1. polaganje:
    posa della prima pietra polaganje temeljnega kamna

    2. mir; premor:
    non avere posa ne mirovati
    senza posa neprestano

    3. foto osvetlitev, ekspozicija:
    posa breve, lunga kratka, dolga ekspozicija
    teatro di posa film snemalni studio

    4. drža; poza:
    assumere pose da intellettuale pozirati kot intelektualec
    per posa da bi se postavljal

    5. glasba pavza
  • posojílo (-a) n ekon. prestito, credito, fido, mutuo:
    najeti posojilo fare un mutuo
    prositi za posojilo chiedere un prestito
    bančno posojilo fido bancario
    kratkoročno, srednjeročno, dolgoročno posojilo mutuo a breve, a medio, a lungo termine
    na posojilo a credito
    amortizacijsko posojilo prestito di ammortamento
    brezobrestno, obrestno posojilo prestito infruttifero, fruttifero
    investicijsko posojilo credito di investimento
    javno posojilo prestito pubblico
    mednarodno posojilo prestito internazionale
    namensko posojilo credito a destinazione vincolata
    obročno posojilo mutuo rateale
    premostitevno posojilo credito temporaneo
    prisilno posojilo prestito forzoso
    trgovinsko posojilo fido
    vojno posojilo prestito di guerra
  • postópek (-pka) m

    1. procedimento, processo, procedura; metodo:
    tehnološki postopek za pridobivanje česa processo tecnologico per la produzione di qcs.

    2. jur. via, iter, azione, processo:
    sprožiti pravni postopek proti komu intentare un'azione legale contro qcn.; adire le vie legali contro qcn.
    držati se običajnega postopka seguire la procedura normale
    zakonski postopek iter legislativo
    civilni, kazenski postopek rito civile, penale; processo civile, penale
    po hitrem postopku procedura per direttissima, rito direttissimo; pren. in breve tempo
    skrajšani postopek rito sommario

    3. adm. pratica, iter, trafila:
    v teku je postopek za nakup hiše sono in corso le pratiche per l'acquisto della casa
    birokratski postopek iter burocratico, trafila burocratica

    4. teh. processo
  • premettere* v. tr. (pres. premetto) vnaprej povedati, reči; uvodoma izpostaviti; postaviti, postavljati spredaj; začenjati:
    all'opera è premessa una breve introduzione delo se začenja s kratkim uvodom
    premetto che naj najprej povem, da
  • propagare

    A) v. tr. (pres. propago)

    1. biol. razmnožiti, razmnoževati

    2. pren. širiti; raznesti, raznašati:
    propagare una fede širiti vero
    propagare una notizia raznesti novico

    B) ➞ propagarsi v. rifl. (pres. mi propago) širiti se; raznesti, raznašati se:
    il contagio si è propagato in breve tempo v kratkem času se je okužba razširila
  • rakéta (-e) f teh., voj. razzo, missile:
    balistična raketa missile balistico
    enostopenjska, večstopenjska raketa missile mono- pluristadio
    medcelinska raketa missile intercontinentale
    nosilna raketa razzo vettore
    raketa zemlja—zrak missile terra — aria
    strateška, taktična raketa missile strategico, tattico
    vesoljska raketa missile spaziale
    raketa kratkega, srednjega dometa missile di breve, di media portata
    raketa proti toči razzo antigrandine
    signalna raketa razzo da segnalazione
    bežati kot raketa correre via, scappare come un razzo
  • respiro m

    1. dih, dihanje:
    fino all'ultimo respiro do zadnjega diha
    avere il respiro regolare, affannoso dihati normalno, sopsti
    mandare l'ultimo respiro izdihniti
    mandare un respiro oddahniti si
    trattenere il respiro per la paura od strahu zadržati dih

    2. pren. mir; premor; odlog (plačila):
    lavorare senza respiro delati nepretrgoma
    accordare un breve respiro privoliti v kratek odlog (plačila)

    3.
    di ampio respiro pren. navdahnjen, daljnosežen, široko zasnovan:
    opera di ampio respiro navdahnjeno delo

    4. glasba pavza za vdih
  • scadēnza f

    1. rok:
    a breve scadenza, a lunga scadenza kratkoročen, dolgoročen

    2. ekst. zapadlost
  • sillaba f

    1. jezik zlog:
    sillaba breve, lunga kratek, dolg zlog

    2. pog. besedica; prav nič, niti trohice:
    non capire una sillaba ne razumeti besedice, prav nič
    non cambiare una sillaba ne zamenjati niti besedice
  • stréha (-e) f

    1. grad. tetto:
    opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
    sleme strehe comignolo, linea di colmo
    dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
    šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
    hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
    poiskati si streho mettersi al riparo

    2. ekst. tetto, tettoia:
    streha avtomobila il tetto dell'automobile
    streha postaje la tettoia della stazione

    3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
    domača, rodna streha tetto natio, paterno
    ostati brez strehe restare senza tetto
    živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
    pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
    ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
    pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
    pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
    pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
    pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
    pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
    PREGOVORI:
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca
  • tērmine1 m

    1. meja; mejnik

    2. pravo rok, termin:
    contratto a termine terminski posel
    termine improrogabile; termine ultimo, termine perentorio zadnji rok
    termine di scadenza rok zapadlosti, plačila; pravo
    termine di protesto pritožbeni rok; trgov.
    termine di preavviso odpovedni rok

    3. rok:
    a breve, a lungo termine kratkoročno, dolgoročno
    nel termine di un mese v roku enega meseca

    4. konec:
    aver termine končati se
    portare a termine dokončati, dovršiti, izpeljati
    volgere al termine biti pri koncu

    5. člen, element:
    complemento di termine jezik indirektni objekt
    termini di una proposizione jezik stavčni členi
    i termini di una frazione mat. člena ulomka, števec in imenovalec
    i termini di un paragone elementa primerjave
    ridurre ai minimi termini mat. krajšati (ulomek); pren. skrajno zmanjšati, skrčiti; zdelati

    6. pren. točka, stopnja; cilj:
    a buon termine precej daleč (s čim)

    7. (esaurimento) izčrpanje, pojemanje:
    il termine delle provviste konec zalog

    8.
    termini pl. pren. meje; pravila; okoliščine; stanje:
    le cose stanno in questi termini zadeve so take
    essere in buoni termini con qcn. biti v dobrih odnosih s kom
  • tísti (-a -o)

    A) adj.

    1. quello:
    tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio

    2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
    v tistih časih a quei tempi

    3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
    kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
    pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine

    4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
    zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi

    B) tísti (-a -o) pron.

    1. quello (-a):
    tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico

    2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
    misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
    ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
    evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
    pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
    gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
    hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
    PREGOVORI:
    tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello
  • tra prep.

    1. med; v (določilo kraja):
    la strada corre tra due file di alberi cesta teče med dvema vrstama dreves
    dormire tra due guanciali pren. biti brez skrbi, biti na varnem
    essere tra la vita e la morte biti na smrtni postelji, umirati
    mettere il bastone tra le ruote pren. metati polena pod noge
    il sole spuntò di tra le nuvole sonce je pokukalo izmed oblakov
    trovarsi tra due fuochi pren. znajti se med dvema ognjema
    trovarsi tra l'incudine e il martello pren. biti med kladivom in nakovalom

    2. čez (za izražanje oddaljenosti):
    tra cento metri c'è casa mia čez sto metrov je naša hiša

    3. čez, v (določilo časa):
    torno tra poco vrnem se kmalu
    verrò tra i prossimi dieci giorni pridem v prihodnjih desetih dneh

    4. med (za označevanje vzajemnosti, nasprotja ipd.):
    si assomigliano tra loro podobna sta si
    auspicare la pace tra tutti i popoli zaželeti mir med vsemi narodi
    dire tra sé e sé misliti si pri sebi
    sia detto tra noi med nami povedano
    essere incerto tra il sì e il no biti negotov, omahovati

    5. med (za izražanje pripadnosti):
    arrivare tra i primi priti med prvimi
    mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

    6. med, od (za izražanje partitivnosti):
    è il migliore tra i miei amici on je moj najboljši prijatelj

    7. ob, zaradi:
    tra una cosa e l'altra non ho mai un attimo di tempo zaradi tega in onega nisem niti za trenutek prost

    8. med (določilo načina):
    borbottare tra i denti mrmrati vase, med zobmi
    sorridere tra le lacrime nasmehniti se med solzami

    9. (za izražanje celotnosti)
    tra tutti non saranno più di trenta vseh je kakih trideset

    10. (za izražanje približne vrednosti)
    avrà tra i trenta e i trentacinque star je med trideset in petintrideset let

    11. (v prislovnih izrazih, predvsem v časovni funkciji)
    tra breve, tra non molto v kratkem
    tra tutto skupaj, skupno
    tra l'altro med drugim
  • uvòd (-óda) m

    1. introduzione, premessa; prefazione:
    narediti kratek uvod fare una breve introduzione
    uvod knjige prefazione del libro

    2. ekst. introduzione, preludio:
    njegov krik je bil uvod v splošen pretep il suo grido fu il preludio a un parapiglia generale

    3. knjiž. (kar uvaja v vedo) introduzione; (uvodna razprava) prolegomeni
  • vložèn (-êna -o)

    1. adj. inserito:
    palica je vložena v kovinsko cev la sbarra è inserita in un tubo metallico

    2. investito, impiegato:
    ekon. v tej industriji vložena sredstva se hitro obrestujejo i mezzi, i capitali investiti in questo settore fruttano in breve tempo

    3. gastr. sottaceto, sottolio:
    (v kis) vloženi feferoni peperoni sottaceto
    (v kis) vložena zelenjava sottaceti
    jajčevci v olju melanzane sottolio
  • vocale2 f jezik samoglasnik, vokal:
    vocale aperta, chiusa odprti, zaprti samogasnik
    vocale larga, stretta široki, ozki samogasnik
    vocale breve, lunga kratki, dolgi samoglasnik
  • zlòg1 (zlóga) m sillaba; inform. byte:
    deliti besedo na zloge dividere la parole in sillabe
    brati po zlogih sillabare
    lingv. dolgi, kratki zlog sillaba lunga, breve
    odprti, zaprti zlog sillaba aperta, chiusa
    lit. verz z nadševilnim zlogom verso ipercatalettico
    muz. solmizacijski zlog sillaba della solmizzazione