družínski (-a -o) adj. di, della famiglia; familiare; del circolo, del club, della società:
družinski član membro della famiglia
družinske tradicije tradizioni di famiglia
družinski grob tomba di famiglia
družinski večer serata sociale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
družinski album album di famiglia
družinski dodatek assegni familiari
družinski grb stemma di famiglia
družinski list stato di famiglia
družinska bolezen malattia ereditaria
družinska pokojnina pensione di reversibilità
družinska posredovalnica consultorio familiare
med. družinska terapija terapia familiare
lit. družinski roman romanzo familiare
trg. družinski zavitek confezione famiglia
Zadetki iskanja
- egíptovski (-a -o) adj. geogr. egiziano; hist. egizio, dell'antico Egitto:
egiptovske piramide piramidi egizie
bibl. egiptovsko suženjstvo schiavitù d'Egitto
med. egiptovska očesna bolezen tracoma
zool. egiptovski skakač iaculino (Jaculus jaculus) - ereditario agg. (m pl. -ri) deden:
asse ereditario zapuščina
malattia ereditaria dedna bolezen
principe ereditario prestolonaslednik - esiziale agg. poguben:
una politica esiziale pogubna politika
malattia esiziale smrtonosna bolezen - etiologíja (-e) f
1. eziologia
2. med. eziologia:
bolezen z neznano etiologijo malattia a eziologia sconosciuta - fáza (-e) f
1. (razvojna stopnja) fase; stadio; epoca, periodo:
delo je v zadnji fazi il lavoro è alla fase conclusiva
ugotoviti bolezen v njeni začetni fazi individuare la malattia nella sua fase iniziale
pomembna faza kulturnega življenja una fase importante nella vita culturale
2. fiz., elektr. fase; pog. conduttore di fase
3. astr. fase:
Venerine faze le fasi di Venere
Lunine faze le fasi lunari
4. kem. fase:
plinska, tekoča, trdna faza fase gassosa, liquida, solida
disperzna faza fase disperdente
5. psih. fase:
oralna, analna, falusna, genitalna faza fase orale, anale, fallica, genitale - fázen (-zna -o) adj. di fase, della fase, a fasi:
elektr. fazna razlika differenza di fase
elektr. fazna napetost tensione di fase
med. bolezen s faznim potekom malattia a decorso fasico - fiaccare v. tr. (pres. fiacco)
1. zdelati, oslabiti, izčrpati:
la lunga malattia mi ha fiaccato dolga bolezen me je izčrpala
2. zlomiti; skrhati:
fiaccare le ossa, le costole, il collo a qcn. polomil kosti, rebra; premlatiti koga
fiaccare le corna a qcn. odbiti komu roge; pren. obrzdati domišljavost nekoga - francese
A) agg. francoski:
nasino alla francese prifrknjen nosek
mal francese francoska bolezen, sifilis
andarsene alla francese oditi po francosko
B)
1. m, f Francoz, Francozinja
2. m jezik francoščina - francóski (-a -o) adj. geogr. francese:
francoska kuhinja cucina francese
francoski film cinematografia francese
med. star. francoska bolezen mal francese, sifilide
friz. francoska brada barba a tre punte
hist. francoska revolucija rivoluzione francese
gastr. francoska solata insalata russa
gost. francoska strežba servizio alla francese
meh. francoski ključ (francoz) chiave inglese
arhit. francosko okno porta-finestra - fresco
A) agg. (m pl. -chi)
1. (prijetno) hladen, svež:
aria fresca svež zrak
pane fresco svež kruh
frutta fresca sveže sadje
star fresco pren. biti v kaši, v škripcih:
stai fresco! gorje tebi!, slabo se ti piše
notizia fresca sveža novica
essere fresco di studi pravkar končati študij
essere fresco di una malattia pred kratkim preboleti bolezen
2. pren. svež, mlad, cvetoč:
essere fresco come una rosa biti kot roža, biti svež kot vrtnica
carni fresche jedro meso, čvrsto telo
colorito fresco zdrava barva
3. vesel, živahen:
risata fresca vesel smeh
4. svež, čil, spočit:
mente fresca spočita glava
truppe fresche nove čete
B) m
1. hlad, svežina:
è fresco, fa fresco sveže je
godere il fresco hladiti se
mettere il vino, la frutta al fresco dati vino, sadje na hladno, hladiti
mettere qcn. al fresco pren. spraviti koga na hladno, v luknjo
tenere qcn. in fresco pren. norčevati se iz koga, dražiti koga
2. tekstil fresko (tkanina)
C) avv.
di fresco pred kratkim, pravkar
fresco fresco nesramno, predrzno:
se ne è venuto fresco fresco a dire che... prav predrzno je prišel povedat, da... - glívičen (-čna -o) adj. delle micofite:
bot., med. glivična bolezen micosi - glodáti (-ám) imperf. ➞ oglodati
1. rodere, rosicchiare; ekst. erodere:
glodati kost rodere l'osso
voda gloda breg l'acqua erode la riva
2. pren. (povzročati neugoden telesen, duševen občutek) rodere; divorare; attossicare:
glodala jo je skrivna bolezen era rosa da un morbo latente
gloda ga zavist krivde è roso dal rimorso
3. pren. (slabo govoriti o kom) sparlare, malignare:
zlobni jeziki kar naprej glodajo le malelingue non la smettono di sparlare - gôrski (-a -o) adj. di monte, del monte, montano, alpino, alpestre:
gorska cesta strada montana
gorska pokrajina paesaggio alpestre
gorske rastline, živali flora, fauna alpina
gorski greben cresta di monte
gorski vrhovi cime dei monti
gorska reševalna služba soccorso alpino
gorska straža guardia alpestre
gorski reševalec soccorritore alpino
med. gorska bolezen mal di montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. gorska sretena geo (Geum montanum)
hist. gorski gospod feudatario appaltatore (di vigne)
gorski čok picco
gorski hrbet giogo
zool. gorski urh ululone (Bombina variegata)
šport. gorsko kolo mountain bike
voj. gorska artilerija artiglieria someggiata
gorska steza mulattiera
geogr. gorska veriga catena di monti, dorsale
mitol. gorska vila oreade
geogr. gorski greben giogaia, crinale
zool. gorski kozlič saltarupe, oreotrago (Oreotragus oreotragus)
geogr. gorski prelaz colle
gorski rogelj dente
zool. gorski škrjanček mattolina, lodola dei prati (Lullula arborea) - gŕd (-a -o) adj.
A)
1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio
2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
grdi naklepi cattive intenzioni
grde navade brutte, cattive abitudini
grde besede parole sconce, sgarbate
imeti grd jezik esere una malalingua
evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea
3. (slab) brutto, cattivo:
grda cesta una cattiva strada
grdo vreme brutto, cattivo tempo
grda pomlad primavera piovosa
4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
grdi spomini brutti ricordi
5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
grda bolečina forte dolore
grda napaka errore madornale
grda rana brutta ferita
6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
grd skopuh spilorcio, avaraccio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grd jezik linguaccia
grd padec cascata, capitombolo
grda beseda parolaccia
grda navada andazzo, malvezzo
grda šala bidone, tiro
grda ženska megera
B) gŕdi (-a -o) m, f, n
grdi, grda brutto, brutta
grdo il brutto
tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
spreti se do grdega avere un forte diverbio
hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo - hlíniti (-im)
A) imperf. fingere, simulare:
hliniti bolezen far finta di essere malato, fingersi malato
B) hlíniti se (-im se) imperf. refl. fingersi, fingere - hújšati2 (-am)
A) imperf. tr. peggiorare, deteriorare
B) hújšati se (-am se) imperf. refl. peggiorare, peggiorarsi; deteriorare, deteriorarsi:
bolezen se mu hujša la sua malattia va peggiorando - iatrōgeno agg. med. iatrogen:
malattia iatrogena iatrogena bolezen - iméti (-ám)
A) imperf.
1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate
2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile
3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?
4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.
5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi
6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina
7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api
8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna
9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?
10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo
11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando
B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini
C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene - immaginario
A) agg. (m pl. -ri)
1. domišljijski; namišljen, izmišljen, umišljen, dozdeven, fiktiven:
malattia immaginaria namišljena bolezen
bisogni immaginari umišljene potrebe
2. mat. imaginaren
B) m (samo sing.) domišljijska predstava, ideja:
l'immaginario collettivo kolektivna, vsesplošna predstava