Franja

Zadetki iskanja

  • družínski (-a -o) adj. di, della famiglia; familiare; del circolo, del club, della società:
    družinski član membro della famiglia
    družinske tradicije tradizioni di famiglia
    družinski grob tomba di famiglia
    družinski večer serata sociale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    družinski album album di famiglia
    družinski dodatek assegni familiari
    družinski grb stemma di famiglia
    družinski list stato di famiglia
    družinska bolezen malattia ereditaria
    družinska pokojnina pensione di reversibilità
    družinska posredovalnica consultorio familiare
    med. družinska terapija terapia familiare
    lit. družinski roman romanzo familiare
    trg. družinski zavitek confezione famiglia
  • egíptovski (-a -o) adj. geogr. egiziano; hist. egizio, dell'antico Egitto:
    egiptovske piramide piramidi egizie
    bibl. egiptovsko suženjstvo schiavitù d'Egitto
    med. egiptovska očesna bolezen tracoma
    zool. egiptovski skakač iaculino (Jaculus jaculus)
  • ereditario agg. (m pl. -ri) deden:
    asse ereditario zapuščina
    malattia ereditaria dedna bolezen
    principe ereditario prestolonaslednik
  • esiziale agg. poguben:
    una politica esiziale pogubna politika
    malattia esiziale smrtonosna bolezen
  • etiologíja (-e) f

    1. eziologia

    2. med. eziologia:
    bolezen z neznano etiologijo malattia a eziologia sconosciuta
  • fáza (-e) f

    1. (razvojna stopnja) fase; stadio; epoca, periodo:
    delo je v zadnji fazi il lavoro è alla fase conclusiva
    ugotoviti bolezen v njeni začetni fazi individuare la malattia nella sua fase iniziale
    pomembna faza kulturnega življenja una fase importante nella vita culturale

    2. fiz., elektr. fase; pog. conduttore di fase

    3. astr. fase:
    Venerine faze le fasi di Venere
    Lunine faze le fasi lunari

    4. kem. fase:
    plinska, tekoča, trdna faza fase gassosa, liquida, solida
    disperzna faza fase disperdente

    5. psih. fase:
    oralna, analna, falusna, genitalna faza fase orale, anale, fallica, genitale
  • fázen (-zna -o) adj. di fase, della fase, a fasi:
    elektr. fazna razlika differenza di fase
    elektr. fazna napetost tensione di fase
    med. bolezen s faznim potekom malattia a decorso fasico
  • fiaccare v. tr. (pres. fiacco)

    1. zdelati, oslabiti, izčrpati:
    la lunga malattia mi ha fiaccato dolga bolezen me je izčrpala

    2. zlomiti; skrhati:
    fiaccare le ossa, le costole, il collo a qcn. polomil kosti, rebra; premlatiti koga
    fiaccare le corna a qcn. odbiti komu roge; pren. obrzdati domišljavost nekoga
  • francese

    A) agg. francoski:
    nasino alla francese prifrknjen nosek
    mal francese francoska bolezen, sifilis
    andarsene alla francese oditi po francosko

    B)

    1. m, f Francoz, Francozinja

    2. m jezik francoščina
  • francóski (-a -o) adj. geogr. francese:
    francoska kuhinja cucina francese
    francoski film cinematografia francese
    med. star. francoska bolezen mal francese, sifilide
    friz. francoska brada barba a tre punte
    hist. francoska revolucija rivoluzione francese
    gastr. francoska solata insalata russa
    gost. francoska strežba servizio alla francese
    meh. francoski ključ (francoz) chiave inglese
    arhit. francosko okno porta-finestra
  • fresco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. (prijetno) hladen, svež:
    aria fresca svež zrak
    pane fresco svež kruh
    frutta fresca sveže sadje
    star fresco pren. biti v kaši, v škripcih:
    stai fresco! gorje tebi!, slabo se ti piše
    notizia fresca sveža novica
    essere fresco di studi pravkar končati študij
    essere fresco di una malattia pred kratkim preboleti bolezen

    2. pren. svež, mlad, cvetoč:
    essere fresco come una rosa biti kot roža, biti svež kot vrtnica
    carni fresche jedro meso, čvrsto telo
    colorito fresco zdrava barva

    3. vesel, živahen:
    risata fresca vesel smeh

    4. svež, čil, spočit:
    mente fresca spočita glava
    truppe fresche nove čete

    B) m

    1. hlad, svežina:
    è fresco, fa fresco sveže je
    godere il fresco hladiti se
    mettere il vino, la frutta al fresco dati vino, sadje na hladno, hladiti
    mettere qcn. al fresco pren. spraviti koga na hladno, v luknjo
    tenere qcn. in fresco pren. norčevati se iz koga, dražiti koga

    2. tekstil fresko (tkanina)

    C) avv.
    di fresco pred kratkim, pravkar
    fresco fresco nesramno, predrzno:
    se ne è venuto fresco fresco a dire che... prav predrzno je prišel povedat, da...
  • glívičen (-čna -o) adj. delle micofite:
    bot., med. glivična bolezen micosi
  • glodáti (-ám) imperf. ➞ oglodati

    1. rodere, rosicchiare; ekst. erodere:
    glodati kost rodere l'osso
    voda gloda breg l'acqua erode la riva

    2. pren. (povzročati neugoden telesen, duševen občutek) rodere; divorare; attossicare:
    glodala jo je skrivna bolezen era rosa da un morbo latente
    gloda ga zavist krivde è roso dal rimorso

    3. pren. (slabo govoriti o kom) sparlare, malignare:
    zlobni jeziki kar naprej glodajo le malelingue non la smettono di sparlare
  • gôrski (-a -o) adj. di monte, del monte, montano, alpino, alpestre:
    gorska cesta strada montana
    gorska pokrajina paesaggio alpestre
    gorske rastline, živali flora, fauna alpina
    gorski greben cresta di monte
    gorski vrhovi cime dei monti
    gorska reševalna služba soccorso alpino
    gorska straža guardia alpestre
    gorski reševalec soccorritore alpino
    med. gorska bolezen mal di montagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. gorska sretena geo (Geum montanum)
    hist. gorski gospod feudatario appaltatore (di vigne)
    gorski čok picco
    gorski hrbet giogo
    zool. gorski urh ululone (Bombina variegata)
    šport. gorsko kolo mountain bike
    voj. gorska artilerija artiglieria someggiata
    gorska steza mulattiera
    geogr. gorska veriga catena di monti, dorsale
    mitol. gorska vila oreade
    geogr. gorski greben giogaia, crinale
    zool. gorski kozlič saltarupe, oreotrago (Oreotragus oreotragus)
    geogr. gorski prelaz colle
    gorski rogelj dente
    zool. gorski škrjanček mattolina, lodola dei prati (Lullula arborea)
  • gŕd (-a -o) adj.

    A)

    1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
    grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio

    2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
    grdi naklepi cattive intenzioni
    grde navade brutte, cattive abitudini
    grde besede parole sconce, sgarbate
    imeti grd jezik esere una malalingua
    evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea

    3. (slab) brutto, cattivo:
    grda cesta una cattiva strada
    grdo vreme brutto, cattivo tempo
    grda pomlad primavera piovosa

    4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
    grdi spomini brutti ricordi

    5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
    grda bolečina forte dolore
    grda napaka errore madornale
    grda rana brutta ferita

    6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
    grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
    grd skopuh spilorcio, avaraccio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    grd jezik linguaccia
    grd padec cascata, capitombolo
    grda beseda parolaccia
    grda navada andazzo, malvezzo
    grda šala bidone, tiro
    grda ženska megera

    B) gŕdi (-a -o) m, f, n
    grdi, grda brutto, brutta
    grdo il brutto
    tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
    spreti se do grdega avere un forte diverbio
    hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo
  • hlíniti (-im)

    A) imperf. fingere, simulare:
    hliniti bolezen far finta di essere malato, fingersi malato

    B) hlíniti se (-im se) imperf. refl. fingersi, fingere
  • hújšati2 (-am)

    A) imperf. tr. peggiorare, deteriorare

    B) hújšati se (-am se) imperf. refl. peggiorare, peggiorarsi; deteriorare, deteriorarsi:
    bolezen se mu hujša la sua malattia va peggiorando
  • iatrōgeno agg. med. iatrogen:
    malattia iatrogena iatrogena bolezen
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • immaginario

    A) agg. (m pl. -ri)

    1. domišljijski; namišljen, izmišljen, umišljen, dozdeven, fiktiven:
    malattia immaginaria namišljena bolezen
    bisogni immaginari umišljene potrebe

    2. mat. imaginaren

    B) m (samo sing.) domišljijska predstava, ideja:
    l'immaginario collettivo kolektivna, vsesplošna predstava