Franja

Zadetki iskanja

  • formazione f

    1. formiranje, oblikovanje, nastajanje, sestava:
    in formazione v nastajanju
    un progetto ancora in formazione načrt, ki šele nastaja
    la formazione del nuovo governo appare molto difficile kaže, da bo oblikovanje nove vlade zelo težavno
    formazione delle parole jezik besedotvorje

    2. izobraževanje; izobrazba:
    formazione professionale poklicno izobraževanje
    cultura di formazione umanistica humanistična izobrazba

    3. voj. formacija, oddelek, sestava; razvrstitev, razporeditev:
    formazione regolare redni oddelek, redna sestava

    4. šport postava, moštvo:
    la nuova formazione della nazionale di calcio nova postava državne nogometne reprezentance
    sconfiggere una forte formazione premagati močno moštvo

    5. aero letalska formacija

    6. glasba skupina

    7. geol. formacija
  • gorák | gôrek (gôrka -o)

    A) adj.

    1. (topel) caldo:
    gorka jed piatto caldo
    gorka obleka abito caldo
    gorka sapa vento caldo
    gorko vreme tempo caldo

    2. (nenaklonjen, sovražen) ostile:
    biti gorek komu portare rancore a qcn., avercela con qcn.

    3. pren. vivo, ardente, caloroso, intenso; amaro:
    gorka prošnja ardente preghiera
    gorka želja vivo desiderio
    gorko razočaranje amara delusione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti gorke krvi essere di temperamento vivace
    novico nesti gorko na ušesa riferire subito, seduta stante
    pren. (tudi iron.) ta bo šla gorka v nebesa andrà diritto in paradiso

    B) gôrki (-a -o) m, f, n
    biti na gorkem essere al caldo
    še nič gorkega ne imeti v želodcu essere ancora digiuni
    povedati komu nekaj gorkih fare una strapazzata a qcn.
    primazati, prisoliti komu par gorkih prendere qcn. a scapaccioni
  • gotòv (-óva -o)

    A) adj.

    1. fatto, finito; approntato, pronto:
    knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
    obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
    večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
    gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
    biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
    z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
    pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
    pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

    2. sicuro, certo:
    rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
    letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
    biti gotov česa essere certo di qcs.

    3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
    ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
    glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

    4. (v gotovini) in contanti:
    gotov denar contanti
    gotovo plačilo pagamento in contanti

    5. (neki, nekateri) certo, dato:
    o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

    B) gotóvi (-a -o) m, f, n
    priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
    o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro
  • góvor (-a) m

    1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
    motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
    obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
    spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
    dar govora dono della parola
    imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

    2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
    seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
    svoboda govora libertà di parola

    3. (pogovor) discorso:
    napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
    o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
    (v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
    'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

    4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
    pog. imeti, držati govor tenere un discorso
    nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
    otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
    pozdravni govor indirizzo di saluto
    slavnostni govor discorso ufficiale
    nagrobni govor orazione funebre

    5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
    knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
    otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
    likovni govor linguaggio figurativo
    lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
    lingv. premi, direktni govor discorso diretto
  • gréh (-a) m

    1. rel. peccato:
    delati greh commettere peccato, peccare
    odpustiti grehe perdonare i peccati
    (tudi pren.) pokoriti se za grehe far penitenza per i peccati, espiare i peccati
    kesati se, spovedati se grehov pentirsi dei propri peccati, confessare i peccati
    mali, veliki, smrtni greh peccato veniale, peccato mortale
    izvirni greh peccato originale
    odpuščanje grehov remissione dei peccati, assoluzione
    pren. valjati se v grehu sguazzare nel peccato

    2. peccato, errore, fallo; macchia:
    mladostni greh peccato di gioventù
    greh je, če ... è un peccato che...
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti (še vedno) greha vredna essere ancora seducente
    grd kot smrtni greh brutto come il peccato
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato scagli la prima pietra
    greh se pove, grešnika pa ne (è lecito) dire la colpa, tacere il colpevole
  • grōsso

    A) agg.

    1. velik, debel:
    stabile grosso velika stavba
    fiume grosso narasla reka
    mare grosso razburkano morje
    dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
    mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
    caccia grossa visoki, veliki lov
    libro grosso debela knjiga
    intestino grosso debelo črevo
    dito grosso palec

    2. gost:
    vino grosso gosto vino
    acqua grossa motna, blatna voda
    tempo grosso kujavo vreme
    fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah

    3. krepek, zajeten:
    un uomo grande e grosso velik in krepek mož
    donna grossa noseča žena

    4. pomemben, važen, sposoben:
    grosso affare velik posel
    pezzo grosso velika živina

    5. hud, težak, težaven:
    correre grossi rischi veliko tvegati
    dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
    dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
    questa è poi grossa! ta je pa debela!
    farla grossa kozla ustreliti

    6. pren. grob, neotesan:
    gente grossa neotesanci
    uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
    grosso modo približno
    ti sbagli di grosso hudo se motiš

    B) m

    1. najdebelejši del:
    il grosso della coscia najdebelejši del stegna
    il grosso del corpo prsni koš

    2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
    il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
    il grosso della fanteria glavnina pehote

    3. važna oseba, velika živina:
    fare il grande e il grosso postavljati se

    4. groš
    PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno
  • il art. determ. m sing.

    1. (označuje določeno osebo ali stvar)
    prendi il treno delle sei e trenta pojdi z vlakom ob pol sedmih; nareč. ali pisarn.:
    è venuto anche il Mario prišel je tudi Mario
    il Rossi Francesco non ha ancora deposto Franc Rossi še ni bil zaslišan; (pred priimki slavnih osebnosti)
    il Petrarca Petrarka

    2. (označuje vrsto, kategorijo, razred)
    il debole va aiutato šibkemu, brezmočnemu je treba pomagati

    3. (s kazalno vrednostjo)
    Plinio il giovane Plinij mlajši

    4. vsak (z distributivno vrednostjo):
    il locale è chiuso il lunedì lokal je zaprt ob ponedeljkih
    costa duemila lire il chilo stane dva tisoč lir kilogram

    5. v, med (s časovno vrednostjo):
    ci vediamo il pomeriggio vidimo se popoldne
    sono nato il tre giugno rodil sem se tretjega junija
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • in fieri tujka latinsko agg. invar.

    1. filoz. in fieri

    2. ekst. v nastajanju; v pripravi; ki se šele izoblikuje:
    un progetto ancora in fieri načrt, ki je še v pripravi
  • íti (grém)

    A) imperf., perf.

    1. andare:
    gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
    iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
    iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

    2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
    iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
    iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

    3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

    4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
    stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

    5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
    šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

    6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
    z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

    7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
    matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

    8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
    določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

    9. pog. (miniti, minevati) passare:
    leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

    10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
    na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

    11. impers. andarne:
    gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
    gre mu za čast ne va del suo onore

    12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

    13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
    tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

    14. impers. (moči, zmoči) farcela:
    poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

    15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
    vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
    šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
    pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
    pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
    pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
    pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
    pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
    pog. plašč mu gre (sega)
    do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
    pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
    pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
    iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
    iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
    iti (komu) s poti non intralciare qcn.
    iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
    pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
    pog. pren. iti k hudiču andare in malora
    iti na bolje (zdravje) migliorare
    iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
    iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
    iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
    pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
    iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
    iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
    pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
    žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
    pren. iti na nož venire ai ferri corti
    pren. iti (komu) na otročje rimbambire
    pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
    evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
    evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
    pren. iti na ulice scendere in piazza
    pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
    pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
    pren. iti pod nož farsi operare
    pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
    iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
    iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
    pren. ne iti v glavo non andare in testa
    iti v denar vendersi bene
    pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
    evf. iti v leta invecchiare
    škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
    iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
    pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
    pren. iti vase rientrare in se
    iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
    iti v zrak saltare in aria
    iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
    evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
    iti za pogrebom andare al funerale
    pren. iti dol (sonce) tramontare
    pog. iti gor (podražiti se) rincarare
    žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
    pren. iti narazen separarsi, divorziare
    pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
    iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
    pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
    pog. iti skupaj (blago) restringersi
    ekon. iti v breme essere, andare a carico
    voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
    pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
    iti se solit andare a farsi friggere
    igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
    impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
    impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
    impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
    PREGOVORI:
    v tretje gre rado non c'è due senza tre
    prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

    B) íti se (grém se) imperf. refl.

    1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
    iti se kartat giocare a carte
    iti se slepe miši giocare a mosca cieca
    iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
    iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

    2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
    iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
    kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
    pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa
  • 2 adv. pog.

    1. (vendar) sì:
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è, sì, uno dei funghi migliori

    2. (izraža pomislek) sì, già:
    a ja, to še moram povedati ah sì, devo dire ancora questo

    3. (izraža pomislek, nejevoljo):
    ja, čakaj malo, da premislim sì, aspetta un attimo che ci penso

    4. (izraža nasprotje prejšnji misli) sì:
    ostal je brez službe, ja in zdaj? è rimasto senza lavoro, sì, e adesso?
  • káj2 adv.

    1. (vprašanje po vzroku) perché:
    kaj me tako začudeno gledaš perché mi guardi così meravigliato, cos'hai da guardarmi così meravigliato

    2. (vprašuje po namenu) per che cosa, a che cosa:
    kaj ti bo knjiga, če ne bereš a che ti serve il libro se non lo leggi

    3. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) perché:
    kaj siliš v nesrečo perché ti cacci nei guai
    (s 'še', 'šele' izraža močno zanikanje) nient'affatto, macché:
    misliš, da ga je bilo sram? kaj še pensi che si vergognasse? macché

    4. (sprašuje po razlogu, zaradi katerega nastopi dejanje) come (mai):
    kaj da gostov še ni come mai gli ospiti non sono ancora arrivati

    5. pog. (koliko) cosa; quanto:
    kaj stane avto quanto costa l'auto

    6. (v medmetni rabi izraža:)
    a) (začudenje, nejevoljo) ma come:
    kaj, ti si še zmeraj tu? ma come, sei ancora qui?
    b) (grožnjo) insomma:
    kaj še ne bo miru?! insomma, volete star zitti!
    c) (ravnodušnost) tanto:
    pa kaj, saj nič ne pomaga tanto non serve niente
  • kakó adv.

    1. (izraža vprašanje po načinu dejanja, stanja) come:
    kako ti je ime? come ti chiami?

    2. (izraža vprašanje po stopnji povedanega) come; quanto:
    kako dolgo si že tukaj? quanto (tempo) aspetti? da quando sei qua?
    kako ti je ugajal film? (come) ti è piaciuto il film?

    3. (v vezniški rabi, v pripovednih odvisnikih z glagoli zaznavanja) come; quanto:
    videl sem, kako je padel pod avto ho visto come è stato investito dall'auto
    ne zaveda se, kako hudo je bolan non si rende conto di come è malato

    4. (izraža veliko mero povedanega, začudenje, zavrnitev) quanto; come; che:
    kako čudovit pogled che bella veduta!
    kako se mi smili quanto mi fa pena
    kako si upaš priti sem come osi venire qua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vse bi šlo kako, če bi le otrok bil zdrav tutto sarebbe, diciamo, a posto, se il bambino fosse sano
    pog. kako je zunaj, ali še dežuje? fuori com'è il tempo? piove ancora?
    bil je, kako bi rekel, malo neroden è stato, come dire, un po' maldestro
    si zadovoljen? Kako da ne contento? Come no
  • kjé adv.

    1. dove:
    kje neki tiči? dove mai è finito?

    2. kje še, kje že pren. dove (mai):
    kje je še novo leto! dov'è ancora l'anno nuovo

    3. pren. kje neki, kje pa (za izražanje močnega začudenja, zanikanja) macché, neanche per idea, nient'affatto:
    ali se res možiš? Kje pa! è vero che ti sposi? Macché!

    4. da qualche parte, in qualche luogo:
    moral se je kje ustaviti ha dovuto, per forza, fermarsi da qualche parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove si ha la testa, dove battere la testa
    le kje imaš oči? ma dove hai gli occhi? ma che sei cieco?
    kje smo že ostali? dove eravamo rimasti?
    kje vse sem že spraševal l'ho chiesto in tanti luoghi
    kje je kaj indice, sommario (del libro)
  • kráva (-e) f

    1. vacca; mucca:
    krava muka, prežvekuje la mucca muggisce, rumina
    krava je povrgla la vacca ha figliato
    molsti, pasti kravo mungere, pascolare la mucca
    belkasta, lisasta krava vacca col mantello bianco, col mantello pezzato
    molzna krava vacca da latte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    temu bi se še krave smejale farebbe ridere i polli
    pren. saj nisva skupaj krav pasla ma come si permette!
    kravo s svedrom dreti mettere il carro davanti ai buoi
    to se je zgodilo, ko sem še krave pasel è successo quando portavo ancora i pantaloni corti
    pren. biti molzna krava lasciarsi mungere, spremere
    vet. bolezen norih krav malattia delle vacche pazze
    prilegati se kot kravi sedlo essere come un pugno nell'occhio, discordare, stonare
    pijan ko krava ubriaco fradicio
    pren. sveta krava vacca sacra

    2. vulg. zoticone; ubriacone

    3. zool. pl. morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono bigi
  • krípa (-e) f

    1. nareč. carretta

    2. pejor. carcassa, trabiccolo; šalj. bagnarola, caffettiera, catorcio, trespolo:
    ali ta kripa še gre? funziona ancora questa caffettiera?
  • krmežljàv (-áva -o) adj.

    1. cisposo, caccoloso:
    je še ves krmežljav è ancora mezzo addormentato, sonnacchioso

    2. pejor. striminzito, assonnato, misero, stentato

    3. (ki slabo sveti) fievole, fioco
  • kùp (-a) m

    1. mucchio; bica; pila:
    kup drv catasta di legna
    kup knjig pila di libri
    gnojni kup letamaio
    kup zemlje mucchio di terra
    zložiti kaj na kupe mettere in mucchio, ammucchiare
    imeti še kup opravkov avere ancora un mucchio di cose da sbrigare

    2. na kup, na kupu:
    nametati kaj na kup gettare in mucchio
    še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi finora non c'è mai stata tanta gente insieme
    pren. zaslužiti na kupe denarja guadagnare un sacco di soldi, guadagnare soldi a palate
    držati se kot kup nesreče avere un'aria mogia mogia, starsene mogio, triste, abbattuto
    grabiti na kup (kopičiti) ammucchiare un patrimonio
    zgrmeti na kup crollare
    lesti na kup essere fatiscente
    denar mu kar leti na kup ha facili guadagni

    3. pren. ekst. ammasso, barca, caterva, congerie, mondo; pog. buscherio:
    imeti kup denarja avere una barca di soldi, un buscherio di quattrini
    kup ruševin un ammasso di macerie
    na kup a caterve
    imeti kup skrbi avere un mondo di guai
    kup ljudi un visibilio di gente
    kup cunj cenciame
    kup nesnage knjiž. colluvie
    kup pozdravov knjiž. salutissimi
  • létati (-am) imperf.

    1. volare:
    metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
    letati nad sorvolare
    letati okoli volteggiare

    2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
    letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
    letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni

    3. pog. (tekati) correre, rincorrere

    4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
    letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
    pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
    pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
    PREGOVORI:
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa
  • avv.

    1. tam; tja:
    ero lì ad aspettarti tam sem te čakal
    vado lì e torno subito grem tja in se takoj vrnem
    siamo ancora lì pren. še vedno smo tam (pri starem)

    2. (podkrepitev) tam:
    lì muoviti! ti tam, zgani se!

    3. takrat, tedaj, tačas (temporalno):
    e la cosa finì lì no, in tukaj se je zadeva končala
    ero lì lì per rispondere ravno sem hotel odgovoriti
    essere lì lì per pripravljati se na kaj
    essere lì lì per piangere biti na tem, da se zjokaš

    4.
    di lì, da lì odtod
    giù di lì približno, okoli

    5.
    per lì ondod
    lì per lì sprva:
    lì per lì rimasi interdetto sprva sem bil osupel