dedicare
A) v. tr. (pres. dēdico)
1. pokloniti, poklanjati
2. posvetiti, posvečati (tudi pren.):
dedicare la vita alla scienza življenje posvetiti znanosti
la prima parte del libro è dedicata ad argomenti generali prvi del knjige je posvečen splošnim temam
3. relig. posvetiti, posvečati; poimenovati (v čast, v spomin):
dedicare una chiesa (a) posvetiti cerkev
dedicare una piazza ai caduti trg poimenovati po padlih borcih
B) ➞ dedicarsi v. rifl. (pres. mi dēdico) posvetiti, posvečati se
Zadetki iskanja
- denár (-ja) m
1. denaro; moneta; soldi, quattrini:
posoditi denar prestare denaro
vložiti denar v hranilnico depositare il denaro presso la cassa di risparmio
igrati za denar giocare per denaro
dobiti plačilo v denarju essere pagato in denaro, in contante
iti v denar vendersi bene, andare a ruba
zaslužiti veliko denarja, na kupe denarja guadagnare soldi a palate
imeti denarja kot toče, kot pečka avere un sacco di soldi
biti brez denarja essere senza denaro, a corto di quattrini
2. (kovinski ali papirnati denar kot plačilno sredstvo) moneta:
kovani denar moneta (metallica)
papirnati denar carta moneta, banconota
(za)menjati denar cambiare il denaro in banconote di piccolo taglio, cambiare in spiccioli
3. pren. soldi, quattrini; pog. svanziche, palanche, bezzi; šalj. conquibus
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kupiti za velik, majhen denar pagare caro, pagare un'inezia
česa ne dati za noben denar non dare qcs. per tutto l'oro del mondo
zlatega denarja je vreden vale tanto oro quanto pesa
spravljati denar v nogavico tenere il denaro sotto il materasso
pren. denar se ga ne drži butta il denaro a due mani
pren. denar mu ne gre rad od rok è taccagno, tiene la borsa stretta
ves denar zapiti, pognati po grlu scialacquare tutto il denaro in bevute
denar ali življenje! o la borsa o la vita!
ekon. bančni denar banconote
knjižni denar deposito bancario
kreditni denar obbligazioni
kovnica denarja zecca
kupna moč denarja potere d'acquisto del denaro
obtok denarja circolazione monetaria
publ. pranje umazanega denarja riciclaggio del denaro sporco
ekon. razvrednotenje denarja svalutazione
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro apre tutte le porte
za malo denarja malo muzike pochi soldi, poca festa - difficile
A) agg.
1. težek, težaven; zapleten:
un lavoro difficile težko delo
una domanda difficile težko vprašanje
un problema difficile težek problem
un percorso difficile naporna, težko prehodna pot
rendere la vita difficile a qcn. komu zagreniti življenje
2. težek, mučen, neznosen, dvoumen:
anni difficili težka leta
trovarsi in una situazione difficile biti v mučnem položaju
3. neprijazen; neznosen, osoren:
un ragazzo difficile neprijazen deček
4. zahteven, izbirčen; tečen:
un cliente difficile zahtevna stranka, tečnež
5. prefinjen, aristokratski:
gusti difficili prefinjen okus
fare il difficile delati se važnega
6. (z nedoločno vrednostjo) težko, malo verjetno:
è difficile che venga težko, da bo prišel
B) m težava:
questo è il difficile v tem je težava
andare nel difficile stvari komplicirati - dissipatezza f
1. brezdelnost
2. lahkomiselnost
3. pokvarjenost; razbrzdanost, razvratnost:
dissipatezza di vita razvratno življenje - dnò (-à) n
1. (spodnji del posode; najnižji del) fondo; pren.
izbiti sodu dno sfondare la botte; essere la goccia che fa traboccare il vaso
izpiti kozarec do dna vuotare il bicchiere fino in fondo
kovček z dvojnim dnom valigia a doppio fondo
dno ladje, panja il fondo della nave, dell'alveare
geogr. dno doline fondo della valle, fondovalle
morsko, rečno dno il fondo del mare, del fiume
2. (plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo, spodnji del, najbolj oddaljeni del česa) fondo; piedi:
dno brezna il fondo della voragine
sedel je na dnu stopnic stava seduto in fondo alla scala, ai piedi delle scale
3. knjiž. (najnižji družbeni sloj) ceto infimo
4. pren. (v prislovni rabi)
iz dna duše, srca ljubiti, sovražiti amare, odiare dal (pro)fondo del cuore
v dno duše, srca biti, čutiti se ponižan essere umiliato nel profondo del cuore
do dna a fondo, fino in fondo
spoznati kaj do dna conoscere qcs. a fondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. ne imeti dna avere uno stomaco senza fondo
pren. pogledati stvari do dna voler vedere il fondo di qcs., andare fino in fondo a qcs.
pren. iz dna spremeniti življenje cambiare vita a fondo
šport. biti na dnu tabele essere in fondo alla classifica
pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio, non cavare un ragno dal buco
bot. listno dno base fogliare
anat. lobanjsko dno base cranica
anat. medenično dno bacinetto, pelvi renale
muz. resonančno dno cassa armonica, fondo armonico - dokončáti (-ám) | dokončávati (-am) perf. imperf. finire, concludere, ultimare, portare a termine:
pren. dokončati življenje giungere alla fine dell'ultimo viaggio - drág (-a -o)
A) adj.
1. caro, costoso; prezioso:
draga stanovanja alloggi cari
drage knjige libri cari, costosi
dragi kamen pietra preziosa
metal. drage kovine metalli preziosi
drag kot žafran molto caro, che costa un occhio della testa
2. (do katerega ima kdo pozitiven odnos) caro:
drag človek una cara persona
pogreb dragega pokojnika il funerale del caro estinto
(v nagovoru) dragi bralci, gledalci cari, gentili lettori, spettatori
3. (dragocen) prezioso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
to je bila zanj draga šola un'esperienza che gli è costata cara
ustreči drage volje accontentare volentieri
pren. molči, če ti je življenje drago taci, se hai cara la vita
če ti je drago, storiva tako se vuoi, facciamo così
pojdi, kamor ti je drago va dove vuoi
B) drági (-a -o) m, f, n
spomniti se svojih dragih ricordarsi dei propri cari
mislil je na svojo drago pensava alla sua ragazza, alla sua findanzata
pren. vrniti milo za drago rendere pan per focaccia - dvóje numer. inv.
a) dva (pri množinskih samostalnikih) due:
dvoje vrat due porte
b) (pri drugih samostalnikih)
dvoje prijateljev due amici
c) (skupina dveh različnih enot)
veslati v dvoje remare in due
življenje v dvoje la vita di, in coppia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti si na dvoje essere in lite
alp. naveza na dvoje cordata di due alpinisti - dvójen (-jna -o) numer.
1. (dvakrat tolikšen) doppio:
dvojni podplat doppia suola
dvojno okno doppia finestra, finestra con controfinestra
2. (ki je iz dveh vrst) duplice; doppio:
dvojna človeška narava duplice natura dell'uomo
pejor. dvojna morala doppia morale
pejor. dvojno življenje doppia vita
dvojna brada doppio mento
pog. igrati dvojno vlogo fare due parti
presojati z dvojnim merilom usare due pesi e due misure
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biblio. dvojna številka numero doppio
biol. dvojno poimenovanje nomenclatura binomia
bot. dvojno cvetno odevalo perianzio
lingv. dvojni konzonant (consonante) doppia
elektr. dvojna dioda bidiodo
ekon. dvojno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
jur. dvojno državljanstvo doppia cittadinanza
dvojni zakon bigamia
kem. dvojna vez legame doppio
mat. dvojni ulomek frazione doppia
strojn. dvojni navoj doppia filettatura
šport. dvojni skok salto doppio
dvojni šah scacco doppio
teh. dvojno koleno doppia curva (del tubo)
elektr. dvojna vtičnica spina multipla - ēssere*1
A) v. intr. (pres. sono)
1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni
2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa
3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?
4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?
5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra
6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič
7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo
B) (v raznih predložnih zvezah)
1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati
2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal
3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto
4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj
5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi - etērno
A) agg.
1. večen:
giurare eterno amore prisegati večno ljubezen
il sonno eterno smrt
la vita eterna relig. večno življenje
la città eterna večno mesto, Rim
in eterno večno
2. nenehen, neskončen:
un discorso eterno neskončen govor
B) m
1. večnost
2.
l'Eterno Večni, Bog - fejáški (-a -o) adj. mitol., lit. dei Feaci:
knjiž. fejaško življenje vita gaudente - fiato m
1. dih, sapa:
scaldare le mani col fiato greti si roke z dihom
trattenere il fiato zadržati dih
prender fiato malo si oddahniti, zajeti sapo
sprecare il fiato zastonj govoriti, zastonj se truditi
avere il fiato grosso sopsti
restare senza fiato pren. biti presenečen
strumenti a fiato pihala
in un fiato, d'un fiato na mah, naenkrat, hipoma, na dušek:
bere d'un fiato izpiti na dušek
2. pl. glasba pihala
3. šport kondicija, vzdržljivost
4. knjižno sapa, vetrič
PREGOVORI: finché c'è fiato c'è speranza preg. človek upa, dokler živi; kjer je življenje, je tudi upanje - forse
A) avv.
1. mogoče, morda, morebiti, nemara:
forse ho fatto male a dirglielo morda nisem storil prav, da sem mu povedal
forse ce l'abbiamo fatta morda nam je pa le uspelo
2. približno:
saranno forse le cinque ura bo približno pet
3.
forse (non) morda, slučajno, mogoče (v retoričnih vprašanjih)
non è forse vero? ali morda ni res?
B) m invar. dvom, negotovost:
essere, stare in forse biti v dvomih
metteresti in forse la mia buona fede? mar dvomiš o moji dobronamernosti?
senza forse zagotovo:
arriverò giovedì senza forse zagotovo pridem v četrtek
mettere in forse la propria vita ogrožati lastno življenje - futuro
A) agg. prihodnji, bodoč:
gli avvenimenti futuri prihodnji dogodki
vita futura relig. posmrtno življenje
la futura sposa nevesta
B) m
1. prihodnost, bodočnost:
il futuro è sulle ginocchia di Giove pren. prihodnost je v božjih rokah
2. ženin
3. jezik prihodnjik, futur
4. (zlasti v pl.) zanamci, bodoči rodovi:
come ci giudicheranno i futuri? kako nas bodo sodili zanamci? - ghirba f meh za vodo:
riportare a casa la ghirba žarg. odnesti celo kožo (iz vojne)
lasciarci la ghirba žarg. biti ob glavo, izgubiti življenje - giornata f
1. dan:
giornata fredda mrzel dan
giornata afosa soparen dan
giornata lavorativa delovni dan
caporale di giornata voj. dežurni razvodnik
vivere alla giornata živeti iz rok v usta, živeti iz dneva v dan
andare a giornate biti nestalen, nepredvidljiv, muhast
in giornata, nella giornata danes, še danes
fare giornata in un luogo preživeti kje dan
compire la propria giornata pren. dopolniti svoje življenje
2. dnina, enodnevni zaslužek:
guadagnarsi la giornata zaslužiti dnino
3. dan hoda:
trovarsi a una giornata da Roma biti dan hoda od Rima
4. (svečan, prazničen) dan:
la giornata della donna dan žena
5. zgodovinski dogodek, zgodovinski dan, vstaja:
le cinque giornate di Milano Milanska vstaja
6. šport kolo:
ultima giornata del campionato zadnje kolo prvenstva - glédan (-a -o) adj.
1. visto:
življenje gledano z očmi otroka la vita vista con gli occhi del bambino
2. (v brezosebni rabi) se si guarda, a guardare:
hiša je na levi strani ulice, gledano od postaje la casa è sulla sinistra della strada a guardare dalla stazione - gòl (gôla -o)
A) adj.
1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
golo drevje alberi nudi, spogli
gola zemlja terreno brullo
2. (ki je brez obleke) nudo:
gol do pasu a torso nudo
3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
gole stene pareti nude
gola soba stanza spoglia
4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
videti z golim očesom vedere a occhio nudo
biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
elektr. gola elektroda elettrodo nudo
gola zavist pura invidia
bot. goli cvet fiore nudo
zool. goli polž lumacone ignudo
elektr. goli vodnik conduttore nudo
B) gôli (-a -o) m, f, n
našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
sleči do golega denudare
sečnja (gozda)
do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo - gramo agg.
1. beden, težek, mučen:
vita grama bedno življenje
2. knjižno nesrečen