Franja

Zadetki iskanja

  • gôra (-e) f

    1. monte, montagna; vetta:
    v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
    iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
    strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
    pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
    velik ko gora alto come una montagna
    geogr. ledena gora iceberg
    (vzklik) križana gora! santo cielo!

    2. nareč. vigneto in collina

    3. bosco (di montagna)

    4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
    gora denarja un flagello di quattrini
    imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
    (v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
    naše gore list uno dei nostri, un connazionale
    šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • hodíti (-im) imperf.

    1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
    hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
    hoditi sem in tja andare qua e là
    hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
    hoditi po prstih andare in punta di piedi
    hoditi ko polž andare a passo di lumaca
    hoditi po vseh štirih andare carponi
    pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

    2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
    hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
    hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

    3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
    že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
    že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

    4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
    hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
    hoditi v črnem portare il lutto
    hoditi bos andare scalzo

    5. (v zvezi s 'pot'):
    hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
    hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
    hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
    hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
    hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
    pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
    hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
    šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
    hoditi po glavi frullare in testa
    pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
    pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
    hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
    hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
    hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
    pog. hoditi (komu)
    narobe, navzkriž andare storto
    hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • hríb (-a) m

    1. monte:
    pobočje, vrh hriba pendio, cima del monte
    strm, visok hrib monte ripido, alto
    čez hribe in doline per monti e per valli

    2. pl. hribi monti; montagna:
    biti doma s hribov essere un montanaro
    iti, hoditi v hribe andare in montagna
  • incasinato agg. pog.
    è una settimana che sono incasinato že teden dni imam dela čez glavo, imam direndaj
  • ingigantire

    A) v. tr. (pres. ingigantisco) izredno povečati

    B) ➞ ingigantire, ingigantirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ingigantisco) izredno se povečati, porasti (tudi pren.):
    il debito estero si è ormai ingigantito tuji dolgovi so porasli čez vsako mero
  • íti (grém)

    A) imperf., perf.

    1. andare:
    gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
    iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
    iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

    2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
    iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
    iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

    3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

    4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
    stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

    5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
    šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

    6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
    z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

    7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
    matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

    8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
    določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

    9. pog. (miniti, minevati) passare:
    leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

    10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
    na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

    11. impers. andarne:
    gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
    gre mu za čast ne va del suo onore

    12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

    13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
    tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

    14. impers. (moči, zmoči) farcela:
    poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

    15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
    vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
    šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
    pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
    pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
    pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
    pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
    pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
    pog. plašč mu gre (sega)
    do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
    pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
    pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
    iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
    iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
    iti (komu) s poti non intralciare qcn.
    iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
    pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
    pog. pren. iti k hudiču andare in malora
    iti na bolje (zdravje) migliorare
    iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
    iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
    iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
    pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
    iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
    iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
    pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
    žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
    pren. iti na nož venire ai ferri corti
    pren. iti (komu) na otročje rimbambire
    pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
    evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
    evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
    pren. iti na ulice scendere in piazza
    pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
    pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
    pren. iti pod nož farsi operare
    pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
    iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
    iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
    pren. ne iti v glavo non andare in testa
    iti v denar vendersi bene
    pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
    evf. iti v leta invecchiare
    škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
    iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
    pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
    pren. iti vase rientrare in se
    iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
    iti v zrak saltare in aria
    iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
    evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
    iti za pogrebom andare al funerale
    pren. iti dol (sonce) tramontare
    pog. iti gor (podražiti se) rincarare
    žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
    pren. iti narazen separarsi, divorziare
    pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
    iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
    pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
    pog. iti skupaj (blago) restringersi
    ekon. iti v breme essere, andare a carico
    voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
    pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
    iti se solit andare a farsi friggere
    igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
    impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
    impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
    impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
    PREGOVORI:
    v tretje gre rado non c'è due senza tre
    prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

    B) íti se (grém se) imperf. refl.

    1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
    iti se kartat giocare a carte
    iti se slepe miši giocare a mosca cieca
    iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
    iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

    2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
    iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
    kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
    pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa
  • jága (-e) f pog. (lov) caccia:
    jaga na ljudi caccia all'uomo
    pren. čez dolino je hrumela divja jaga il maltempo imperversava nella valle
  • járek (-rka) m

    1. canale, fosso, fossato; solco:
    drenažni, namakalni, odtočni (odvodni)
    izsuševalni, zbiralni jarek canale di drenaggio, di irrigazione, di scolo, di bonifica, collettore
    grajski jarek fossato
    obcestni jarek fossa, fossato
    šport. jarek z vodo riviera
    geol. oceanski jarki fosse oceaniche

    2. voj. trincea

    3. anat. (podolgovata vdolbina na telesu) solco:
    zadnjični jarek solco rettale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pošta kabelski jarek cunicolo per cavi
    geol. tektonski jarek solco tettonico
    PREGOVORI:
    mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most giovinezza: nulla saviezza
  • káj

    A) adv.

    1. pren. (uvaja vprašanje) ○:
    kaj že greste? ve ne andate già?

    2. pren. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev) ○:
    pohiti, kaj naj čakam do sodnega dne! e sbrigati! Non posso aspettare all'infinito

    3. (izraža grajo) ma:
    kaj te ni sram, da se samo potepaš ma non ti vergogni a non far niente

    4. (izraža nejevoljo, presenečenje) ed ecco, quand'ecco:
    ravno sem hotel zdoma, kaj ti ne pride obisk stavo uscendo quand'ecco visite in casa!

    B) adv.

    1. (izraža manjšo količino) un po', qualche cosetta, di (partitivo):
    gotovo ima kaj dolga avrà sicuramente dei debiti

    2. (v vprašalnih stavkih izraža nedoločeno količino ali mero) ○:
    ali me imaš kaj rad? mi vuoi bene?
    ali se kaj spozna na avto? se ne intende di automobili?

    3. (izraža precejšnjo mero) piuttosto, abbastanza, parecchio:
    življenje je kaj žalostno la vita è piuttosto misera
    (v nikalnih stavkih z nič omejuje zanikanje) affatto, per niente:
    delati se mu nič kaj ne ljubi lavorare non gli garba affatto

    4. (v vprašalnih stavkih posplošuje vprašanje) cosa, che:
    kako je kaj doma? a casa cosa c'è di nuovo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    neroden je kot le kaj, da je kaj è incredibilmente maldestro
    udari, če te je kaj e picchia, se ne hai il coraggio
    ne morem si kaj, da se ne bi smejal non posso non ridere
    vrne se čez leto dni ali kaj torna fra un anno o giù di lì
  • káplja (-e) f

    1. goccia; gocciola; stilla:
    deževne, potne kaplje gocce di pioggia, di sudore
    rosne, vodne kaplje gocce di rugiada, di acqua
    biti, zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
    biti si podoben kot kaplja kaplji somigliarsi come due gocce d'acqua
    pren. kaplja čez rob la goccia che fa traboccare il vaso

    2. goccia, goccio:
    popiti kapljo vina bere un goccio
    braniti se do zadnje kaplje krvi difendersi fino all'ultimo goccio di sangue

    3. pren. vino
  • koléno (-a) n

    1. anat. ginocchio (m pl. -chi; f pl. -chia):
    posaditi si otroka na kolena prendere il bambino sulle ginocchia
    kolena se mi šibijo, tresejo le ginocchia fanno giacomo giacomo
    do kolen segajoče krilo gonna che arriva al ginocchio
    gristi kolena arrampicarsi con le mani e i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. upogniti pred kom kolena piegare il ginocchio davanti a qcn.
    vulg. biti, stati do kolen v dreku essere nella merda fino al collo
    pren. ne segati komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
    poznati že od mladih kolen conoscere fin dall'infanzia
    dati otroka čez kolena sculacciare il bambino
    spraviti koga na kolena mettere in ginocchio qcn.
    vreči se komu pred kolena mettersi in ginocchio davanti a qcn.
    biti na kolenih essere vinto, prostrato
    pejor. po kolenih se plaziti pred kom strisciare sulle ginocchia davanti a uno

    2. teh. gomito (di un tubo)

    3. pren. (krivina, zavoj) curva; ansa, meandro (di un fiume)

    4. grado, linea di parentela:
    bratranec v drugem kolenu cugino di 2o grado

    5. adm.
    knjigovodsko koleno barra
  • kolóna (-e) f

    1. (v daljšo vrsto razvrščena skupina) colonna:
    kolona vojakov una colonna di soldati
    kolona avtomobilov una colonna di automobili

    2. pren.
    peta kolona quinta colonna

    3. tisk. (stolpec) colonna:
    naslov čez štiri kolone titolo a quattro colonne

    4. nareč. (kamnit most) ponte di pietra

    5. (omejen prostor v obrazcih) colonna

    6. kem. colonna:
    destilacijska kolona colonna di distillazione
  • komód

    A) adj. inv.

    1. pigro, indolente, ignavo:
    iron. čez komod ga ni è dolce far niente e poi riposare

    2. (udoben) comodo

    B) adv. comodamente, con comodo
  • kríž (-a) m

    1. croce:
    pribiti na križ crocifiggere
    obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione

    2. rel. croce; crocifisso; segno della croce:
    lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
    zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
    jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
    pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
    delati križe fare il segno della croce
    pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo

    3.
    okenski križ grata
    cestni križ incrocio, crocevia
    vrtljivi križ tornello

    4. pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
    pren. križi in težave croce e tormento
    pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
    križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
    z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
    križ imeti s kom avere problemi con qcn.
    (velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
    vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere

    5. pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
    že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina

    6. (igralna karta) croce

    7. anat. regione sacrale; schiena, dorso:
    bolečine v križu dolori alla schiena

    8. nareč. agr. covone

    9. gastr. culaccio

    10. navt. pennone:
    glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
    če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
    pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
    pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
    inter. božji križ perbacco
    alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
    arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
    astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
    film. malteški križ croce di Malta
    geod. nitni, vizirni križ croce di mira
    Rdeči križ Croce Rossa
    pog. rdeči križ ambulanza
  • križkráž (-a) m

    1. croce, crocetta

    2. pren. groviglio;
    narediti križkraž čez kaj farci sopra una croce
  • lés (-á) m

    1. legno:
    les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
    impregnirati les impregnare il legno
    sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
    grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
    lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
    obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
    bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
    eksotični les legno esotico

    2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
    izvažati les esportare il legname
    kubični meter lesa un metro cubo di legname
    gradbeni, stavbni les legname da costruzione
    tesani, žagani les legname squadrato, segato
    les za kurjavo legna da ardere

    3. knjiž. (gozd) bosco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
    biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
    papir. brusiti les sfibrare il legno
    Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
    prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
    um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
    soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
    kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
    bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
    celulozni les legno da cellulosa
    črni les legno di aghifoglia
    bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
    jamski les legname per miniera
    bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
    okrogli les tondello
    bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
    pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
    agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
    upognjeni les legno ricurvo
    vezani les legno compensato
  • letéti (-ím) imperf.

    1. volare:
    divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
    vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
    pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
    leteti čez trasvolare

    2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
    izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
    krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

    3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
    letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

    4. (hitro minevati) volare:
    čas leti il tempo vola

    5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

    6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
    očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
    pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
    kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
    ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
    vse že leti na kup tutto va in rovina
    pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
    vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
    misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
    pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
    leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
    leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
    pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
    žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
    PREGOVORI:
    enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
  • léto1 (-a) n

    1. anno:
    leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
    lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
    preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
    astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
    star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
    dogodek leta l'avvenimento dell'anno
    lansko leto (lani) l'anno scorso
    to leto (letos) quest'anno
    vsako leto ogni anno
    1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno

    2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
    geofizikalno leto anno geofisico
    Mozartovo leto anno mozartiano
    olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi

    3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
    lovsko leto stagione della caccia, venatoria
    kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
    šolsko leto anno scolastico
    študijsko leto anno accademico

    4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
    že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
    deset let zapora dieci anni di prigione
    otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
    ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
    mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni

    5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
    otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
    leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
    kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta

    6. (letnik študija) anno:
    tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
    on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
    leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
    pren. leto in dan mai; sempre
    pred leti anni fa, una volta
    biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
    šalj. Abrahamova leta i cinquanta
    šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
    biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
    pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
    imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
    gospodarsko (poslovno)
    leto anno finanziario
    proračunsko leto esercizio finanziario
    fiz. svetlobno leto anno luce
    rel. sveto leto anno santo
    prestopno leto anno bisestile
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • licenziare v. tr. (pres. licēnzio)

    1. odpustiti, odpuščati; odsloviti, odslavljati:
    licenziare alla stampa dati v tisk

    2. odpustiti, odpuščati (z dela, iz službe):
    licenziare qcn. su due piedi, dall'oggi al domani, in tronco odpustiti nenadoma, čez noč

    3. (sfrattare) deložirati, vreči iz stanovanja