Franja

Zadetki iskanja

  • pari1

    A) agg.

    1. enak; enakovreden; podoben:
    avere pari diritti e doveri imeti enake pravice in dolžnosti
    essere pari di, in biti enak po
    di pari passo pren. istočasno

    2. raven, zravnan:
    superficie pari ravna površina
    a piè pari sonožno; pren. popolnoma

    3. igre enak, izenačen:
    la partita è pari igra je izenačena
    essere pari biti si bot
    far pari e patta odigrati neodločeno
    conti pari poravnani računi

    4. pren.
    essere pari a biti kos čemu

    5. mat. paren, sod

    6.
    alla pari (au-pair):
    lavorare alla pari delati za hrano in stanovanje

    B) avv. enako:
    pari pari dobesedno; pog. takoj
    il compito è copiato pari pari naloga je prepisana dobesedno

    C) m, f vrstnik, vrstnica:
    un nostro pari naš vrstnik
    trattare da pari a pari ravnati kot enak z enakim
    da par suo kot se mu spodobi
    senza pari brez primere

    Č) m enakost:
    essere in pari biti enak, izravnan
    rendere pari a pari vrniti milo za drago
    a un pari enako, istočasno
    del pari prav tako
    al pari di kakor, kot
    in pari na istem nivoju:
    mettersi in pari coi programmi pren. uskladiti programe
  • pomémbnost (-i) f importanza, significato, spicco, rilievo, attualità, portata, entità, rilevanza; calibro:
    zgodovinska pomembnost dogodka la rilevanza storica dell'avvenimento, un evento di portata storica
    pripisovati čemu pomembnost dare peso a qcs.
  • posméhniti se (-em se) | posmehováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1.
    posmehovati se komu, čemu burlarsi, beffarsi di qcn., di qcs.; deridere qcn., qcs.; schernire, canzonare qcn., qcs; pog. minchionare qcn.

    2. (nasmehniti se) sorridere
  • posmíhati se (-am se) imperf. refl.

    1.
    posmihati se komu, čemu burlarsi di qcn. di qcs.; schernire, canzonare qcn., qcs.

    2. (nasmihati se) sorridere
  • postáviti (-im) | postávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
    postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
    postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

    2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
    postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
    postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
    postaviti v kot mandare in un angolo

    3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
    postaviti ladjo na navoz impostare una nave
    postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
    pren. postaviti teorijo costruire una teoria
    pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
    postaviti šotore piantare, innalzare le tende

    4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
    postaviti koga za kralja creare qcn. re
    postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

    5.
    postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
    postaviti trditev affermare
    postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
    postaviti diagnozo diagnosticare

    6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

    7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
    postaviti termin fissare una scadenza

    8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

    9. supporre:
    postavimo, da supponiamo che

    10. pren.
    postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
    lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
    pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
    pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
    pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
    pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
    pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
    postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
    pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
    pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
    pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
    postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
    pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
    postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
    pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
    pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
    pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
    pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
    pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
    pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
    jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
    šport. postaviti rekord stabilire un record

    B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

    1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
    postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
    postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
    s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

    2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
    postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
    ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
    postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
    postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.
  • posvéčati (-am) | posvetíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. dedicare, dare; ekst. destinare, trattare:
    življenje posvetiti znanosti dedicare la vita alla scienza
    prvi del knjige je posvečen splošnim temam la prima parte del libro tratta di argomenti generali

    2. dedicare, mettere:
    posvetiti vse svoje moči mettere tutte le proprie energie

    3. rel. ordinare, consacrare; intitolare:
    posvetiti v duhovnika ordinare sacerdote
    posvetiti cerkev, oltar consacrare una chiesa, un altare
    cerkev je posvečena sv. Juriju la chiesa è intitolata a S. Giorgio

    4. pren. iniziare a:
    posvetiti koga v skrivnosti iniziare qcn. ai segreti

    B) posvéčati se (-am se) | posvetíti se (-ím se) imperf., perf. refl. dedicarsi, darsi; attendere; abbracciare la causa:
    posvečati se družini dedicarsi alla famiglia
    posvetiti se študiju attendere agli studi, dedicarsi agli studi
    posvetiti se revolucionarni stvari abbracciare la causa della rivoluzione
    ves se posvetiti, posvetiti se z dušo in telesom čemu darsi anima e corpo a qcs.
  • pozórnost (-i) f

    1. attenzione:
    posvetiti pozornost čemu dedicare attenzione a qcs.
    biti v središču pozornosti essere al centro dell'attenzione
    obrniti pozornost na kaj richiamare l'attenzione su qcs.
    vzbujati pozornost destare attenzione, dare nell'occhio
    pozornost zbujajoč appariscente, chiassoso, vistoso

    2. pensiero, premura; attenzioni:
    obsipati koga s pozornostjo usare ogni premura nei confronti di qcn.; usare mille attenzioni a qcn.; essere pieno di attenzioni per qcn.
    biti deležen posebne pozornosti essere oggetto di attenzioni particolari
  • preferēnza f prednost, preferenca:
    dare la preferenza a qcn. a qcs. komu, čemu dajati prednost
    voto di preferenza polit. preferenčni glas
    a preferenza, di preferenza rajši
  • prenačúditi se (-im se) perf. refl.
    prenačuditi se čemu meravigliarsi di qcs., trasecolare di fronte a qcs.
  • prisodíti (-im) | prisójati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. attribuire, dare:
    njemu takega dejanja ne bi prisodil non è un'azione da pari suo, un'azione così non gliel'attribuirei
    ne bi mu prisodil več kot štiridest let non gli darei più di quarant'anni
    prisojati čemu velik pomen attribuire grande importanza a qcs.

    2. jur. assegnare, aggiudicare; condannare:
    prisoditi komu dediščino aggiudicare l'eredità a qcn.
    prisoditi deset let zapora condannare qcn. a dieci anni di prigione

    3. šport. fischiare, assegnare:
    sodnik je prisodil enajstmetrovko l'arbitro fischiò un calcio di rigore

    B) prisójati si (-am si) imperf. refl. (lastiti si) arrogarsi, pretendere:
    prisojati si pravico do ocenjevanja arrogarsi il diritto di giudicare
  • pubblicità f

    1. javnost; razširjenost

    2. publiciteta, seznanjanje javnosti:
    fare grande pubblicità a qcs. dati čemu veliko publiciteto, pozornost; kaj razbobnati

    3. ekst. reklama, (ekonomska) propaganda:
    agenzia di pubblicità agencija za ekonomsko propagando
    pubblicità radiofonica, televisiva radijska, televizijska reklama
    piccola pubblicità mali oglasi
  • publicitéta (-e) f pubblicità:
    dati čemu veliko publiciteto fare, dare grande pubblicità a qcs.
  • rdèč (rdéča -e)

    A) adj.

    1. rosso:
    svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
    rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
    bordo rdeč rosso bordeaux
    ciklamno rdeč rosso ciclamino
    kardinalsko rdeč rosso porpora
    avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
    lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
    geogr. Rdeče morje Mar Rosso
    avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso

    2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
    rdeče nebo cielo di porpora
    imeti rdeč obraz essere rosso in viso
    postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
    človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
    rdeče vino vino rosso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
    Rdeči križ Croce Rossa (CR)
    Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
    astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
    polit. rdeči telefon telefono rosso
    rdeča garda guardie rosse
    Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
    pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
    igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
    prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
    pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
    pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
    bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
    rdeča glina argilla rossa
    bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
    anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
    metal. rdeča med (tombak) tombacco
    zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
    bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
    hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
    bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
    hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
    bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
    bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
    bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
    anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
    voj. rdeči našitki mostrine rosse
    agr. rdeči ožig peronospora della vite
    zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
    petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
    vrtn. rdeči radič radicchio rosso
    um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
    bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
    med. rdeča lisa petecchia
    metal. rdeče blato fanghi rossi
    min. rdeča obarvanost rubefazione
    bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
    zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
    bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
    rdeče barvilo verzino
    min. rdeči bakrenec cuprite
    zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
    bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
    rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
    zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
    rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
    bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
    rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
    rdeči slez malvone (Althaea rosea)
    rdeči sandal sandalo (Santalum)
    min. rdeči nikljev kršec niccolite
    rdeči turmalin siberite

    B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
    rdeči i rossi, i comunisti
  • rifugiarsi v. rifl. (pres. mi rifugio)
    rifugiarsi (in) zateči, zatekati se k čemu, h komu
  • riscontro m

    1. primerjanje, primerjava; kolacija; pregled, kontrola:
    mettere a riscontro primerjati
    riscontro dei codici kolacija rokopisov

    2. ekon. preveritev, revizija:
    riscontro dei conti preveritev računov

    3.
    fare riscontro ujemati se
    avere riscontro in qcs. ustrezati čemu

    4. ugotovitev, odkritje

    5. potrdilo

    6. prepih

    7. mehan. ujemanje, skladanje (npr. med utorom in grebenom)

    8. trgov. odgovor (pismo):
    in riscontro alla vostra lettera v odgovor na vaše pismo
  • ritirata f

    1. umik, umikanje:
    battere in ritirata pren. umakniti se z vso naglico, odpovedati se čemu
    fare una ritirata strategica pren. spretno se izvleči (iz godlje)

    2. pren. stranišče
  • sangue

    A) m

    1. kri:
    animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
    bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
    duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
    fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
    macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
    lago, pozza di sangue mlaka krvi
    avere orrore del sangue mrziti nasilje
    avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
    cavar sangue puščati kri
    cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
    dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
    lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
    pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
    percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
    spargere sangue moriti, klati

    2. pren. duh; moč, zagon:
    costare sangue terjati veliko truda, žrtev
    sudare sangue garati kot živina

    3. pren. duševno stanje, čustvo:
    sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
    a sangue freddo hladnokrvno
    a sangue caldo v navalu jeze, strasti
    calma e sangue freddo! le mirno kri!
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
    avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
    avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
    fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
    farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
    piangere lacrime di sangue bridko se kesati
    sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
    sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
    soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

    4. pren. kri, rod:
    gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
    legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
    quelli del proprio sangue sorodniki
    principe di sangue reale princ kraljevega rodu
    sangue blu modra kri
    sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
    avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
    buon sangue non mente kri ne laže
    essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

    5.
    mezzo sangue mešanec, mestic
    puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

    6. pren. kri:
    cavata di sangue pretiran strošek
    succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

    7. inter.
    sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

    B) agg. invar. živordeč
  • signoreggiare v. tr., v. intr. (pres. signoreggio)

    1.
    signoreggiare qcs., signoreggiare su qcs. gospodovati čemu, nad čim

    2. pren. obvladovati kaj, imeti oblast nad čim:
    signoreggiare le passioni obvladovati strasti
  • simpatia f

    1. simpatija, nagnjenje, naklonjenost:
    avere, nutrire, provare, sentire simpatia per qcn., qcs. gojiti simpatije do koga, česa, biti naklonjen komu, čemu
    andare a simpatia, giudicare per simpatia biti pristranski, soditi po simpatiji

    2. simpatičnost

    3. fiz., psihol., med. simpatija
  • simpatizzare v. intr. (pres. simpatizzo)
    simpatizzare con, per simpatizirati s kom, s čim; čutiti, gojiti simpatijo do koga, česa; biti naklonjen komu, čemu