pripráviti (-im) | priprávljati (-am)
A)  perf., imperf.
1.  preparare; apparecchiare; allestire:
 pripraviti športnike za tekmovanje preparare gli atleti per le gare
 pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
2.  preparare, approntare, disporre, predisporre:
 pripraviti načrt approntare un piano
 pripraviti vse za odhod disporre ogni cosa per la partenza
 pripraviti proces istruire un processo
3.  preparare:
 pripraviti koga na žalostno novico preparare qcn. a una triste notizia
4.  indurre, persuadere:
 pripravili so ga do tega, da je vse še enkrat premislil lo persuasero a riconsiderare l'intera faccenda
5. 
 pripraviti koga k zavesti rianimare qcn.
 pripraviti koga k pameti riportare alla ragione, far rinsavire qcn.
 pripraviti koga v zadrego mettere qcn. in imbarazzo
 le kam bo njegovo popivanje pripravilo družino il suo vizio di bere rovinerà la famiglia
6.  pog.
 pripraviti ob togliere, privare, defraudare
 pripraviti koga ob denar derubare qcn.
 pripraviti koga ob čast privare, defraudare qcn. dell'onore
B)  pripráviti se (-im se) | priprávljati se (-am se) perf., imperf. refl. prepararsi, approntarsi, disporsi:
 pripraviti se za odhod prepararsi, disporsi alla partenza
 pripravljati se za, na izpit prepararsi all'esame
 šport. pren. pripravljati se na tekmo caricarsi per la partita
 nevihta se pripravlja sta arrivando un temporale
 Zadetki iskanja
-  priséči (-séžem) | priségati (-am) perf., imperf. giurare:
 priseči na svojo čast giurare sul proprio onore
 krivo priseči giurare il falso, spergiurare
 priseči na resničnost česa giurare il vero
 priseči sovraštvo, ljubezen, zvestobo giurare odio, amore, fedeltà
 prisegati na besede koga drugega giurare sulle parole altrui
 priseči komu maščevanje giurarla a qcn.
 prisegati pri vsem, kar je svetega giurare e spergiurare
 prisegel je, da ne ve ničesar ha giurato di non sapere nulla
 priseči pred kom giurare nelle mani di qcn.
-  prizadéti (-dénem) | prizadévati (-am)
 A) perf. imperf.
 1. addolorare, affliggere; pren. ledere, offendere, intaccare; turbare:
 prizadeti dobro ime, čast ledere, offendere la reputazione, l'onore di qcn.
 vsaka krivica ga zelo prizadene ogni ingiustizia lo addolora amaramente
 2. colpire:
 povodenj je najbolj prizadela kmečko prebivalstvo l'alluvione ha colpito anzitutto la popolazione delle campagne
 bolezen, ki lahko prizadene srce una malattia che può colpire il cuore
 3.
 prizadeti bolečino,žalost arrecare sofferenza, dolore
 prizadeti škodo infliggere, arrecare danni
 B) prizadévati si (-am si) imperf. refl. adoperarsi, cercare, ingegnarsi, premurarsi, prodigarsi:
 prizadevati si za čim boljši uspeh adoperarsi per ottenere il miglior risultato possibile
 prizadevati si v pomoč žrtvam potresa prodigarsi per soccorrere i terremotati
-  prodájati (-am) | prodáti (-dám)
 A) imperf., perf.
 1. vendere, smerciare; spacciare; alienare:
 prodajati na meter, na težo, na kos vendere al metro, a peso, a pezzo
 prodajati poceni vendere a buon mercato, a buon prezzo
 drago prodajati vendere caro, a caro prezzo
 prodajati po lastni ceni vendere a prezzo di costo
 prodajati na dražbi licitare, subastare; vendere all'asta, all'incanto
 prodajati na drobno vendere al dettaglio, al minuto
 prodajati na debelo vendere all'ingrosso
 prodajati z izgubo vendere in perdita
 prodajati nazaj retrovendere
 prodajati s popustom scontare
 prodajati za smešno nizko ceno vendere a prezzi stracciati; tosk. arrandellare
 jur. prodati (posestvo) z vsem premičnim inventarjem vendere a cancello chiuso
 prodati po polovični ceni vendere a metà prezzo
 prodajati na up, za gotovino, na obroke vendere a credito, in contanti, a rate
 jur. prodati patent vendere, cedere un brevetto
 2. pren.
 prodajati dolgčas (dolgočasiti se) annoiarsi
 prodajati lenobo (lenariti) oziare, poltrire
 prodajati sitnost (sitnariti) molestare, importunare
 prodajati slabo voljo essere di cattivo umore
 prodajati laži (lagati) mentire
 prodajati kaj kot resnico gabellare, spacciare per verità la frode
 prodajati zijala starsene ozioso a guardare
 kožo drago prodati vendere cara la pelle
 prodati svojo čast vendere il proprio onore
 ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu non vendere la pelle dell'orso prima che sia morto
 še dušo bi prodal venderebbe anche l'anima al diavolo
 prodati koga sovražniku tradire qcn.
 prodati novico naprej dire, raccontare la novità, dirlo, raccontarlo
 bibl. prodati kaj za skledo leče svendere qcs. per un piatto di lenticchie
 kakor sem kupil, tako prodam così ho sentito dire
 toliko že znam angleško, da me ne morejo prodati mastico quel tanto di inglese da farmi capire
 B) prodájati se (-am se) | prodáti se (-dám se) imperf., perf. refl. pren.
 1. vendersi
 2. prostituirsi
-  púliti (-im)
 A) imperf. svellere, strappare, estrarre, cavare:
 puliti perje spennare
 puliti plevel strappare le erbacce, disinfestare dalle erbacce
 puliti zob cavare un dente
 B) púliti se (-im se) imperf. refl.
 1. accapigliarsi, litigare; contendersi; battersi; pog. fare a tira tira:
 puliti se za čast contendersi l'onore
 šport. puliti se za prvo mesto battersi per il primo posto
 puliti se za strokovnjaka adoperarsi per avere (la collaborazione di) un tecnico
 2. nareč. azzuffarsi, litigare
 3. nareč. picchiarsi
 C) púliti si (-im si) imperf. refl. strapparsi:
 puliti si lase strapparsi i capelli
 puliti si obrvi depilare, depilarsi le sopracciglia
-  rispētto m
 1. spoštovanje
 rispetti pl. izrazi spoštovanja:
 avere rispetto per qcs. spoštovati kaj
 parlare con rispetto spoštljivo govoriti
 i miei rispetti alla signora! pozdravite, prosim, gospo ženo
 persona degna di rispetto spoštovanja vreden človek
 uomo di rispetto evfemistično mafijaš
 2. spoštovanje, upoštevanje:
 con rispetto parlando oprostite izrazu
 mancare di rispetto verso qcn. biti do koga nespoštljiv, prizadeti čast nekoga
 perdere il rispetto biti ob dobro ime, izgubiti ugled
 zona di rispetto urban. nezazidljivo področje, zemljišče
 3. vidik, ozir; zveza; primerjava:
 in rispetto sorazmerno s, z
 rispetto a v primerjavi s, z
 considerare una cosa sotto vari rispetti presojati kaj z raznih vidikov
 4. lit. rispetto (kratka osem- ali šestvrstična ljubezenska pesem)
 5. navt. rezerva, nadomestni del:
 ancora di rispetto nadomestno sidro
-  salvare
 A) v. tr. (pres. salvo)
 1. rešiti, reševati:
 salvare un naufrago rešiti brodolomca
 salvare qcn. dal fallimento koga rešiti bankrota
 salvare la pelle, la vita a qcn. komu rešiti kožo, življenje
 salvare capra e cavoli pren. narediti, da bo volk sit in koza cela
 2. obvarovati:
 la naftalina salva la lana dalle tarme naftalin varuje volno pred molji
 salvare l'onore, il proprio nome varovati čast, dobro ime
 salvare le apparenze, la faccia pren. rešiti videz, ugled
 salvare la porta šport ubraniti gol
 3. nareč. shraniti
 B) ➞ salvarsi v. rifl. (pres. mi salvo)
 1. rešiti, reševati se:
 si salvi chi può! reši se, kdor more!
 salvarsi in corner šport obvarovati vrata s strelom v kot; pren. rešiti se po sreči
 salvarsi in extremis, per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti
 2. zateči, zatekati se
 3. zavarovati, zaščititi se pred
 4. relig. odrešiti se, zveličati se
-  sentimento m
 1. zavest:
 uscire di sentimento, di sentimenti biti ves iz sebe
 2. čut:
 avere un alto sentimento dell'onore imeti globok čut za čast
 3. čustvo:
 sentimento di gioia, di gratitudine, di odio radost, hvaležnost, sovraštvo
 4. čustva, afekti; čustvena sfera:
 ascoltare il sentimento non la ragione poslušati srce, ne pa razum
 toccare la corda del sentimento brenkati na čustvene strune
 5. pamet, razsodnost:
 ragazzo con poco sentimento nerazsoden deček
-  skrúniti (-im) perf.
 1. profanare, violare:
 skruniti grob profanare una tomba
 2. pren. oltraggiare, offendere:
 skruniti čast, dobro ime oltraggiare l'onore, la reputazione
-  sláva (-e) f
 1. gloria; rinomanza, prestigio, lustro:
 biti željan slave essere bramoso di gloria
 izkazovati komu čast in slavo magnificare, esaltare, osannare qcn.
 ovenčan s slavo coperto di gloria
 2. (v medm. rabi) gloria; rel. gloria, osanna
 3. rel. (molitev pri maši) gloria
-  slávje (-a) n festeggiamento, festeggiamenti:
 slavje v čast desetletnice Republike i festeggiamenti nel decennale della Repubblica
-  správiti (-im) | správljati (-am)
 A) perf., imperf.
 1. (s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom)
 spraviti lisico iz brloga stanare la volpe
 spraviti zamašek iz steklenice estrarre il tappo dalla bottiglia
 spraviti omaro skozi vrata far entrare l'armadio dalla porta
 spraviti les iz gozda trasportare il legname dal bosco
 spraviti blago mimo carinikov introdurre clandestinamente, contrabbandare la roba
 2.
 z udarcem spraviti koga na tla stendere qcn. con un pugno
 spraviti koga iz zapora far uscire qcn. di prigione
 spraviti koga v zapor, za zapahe cacciare qcn. in prigione
 spraviti od doma, od hiše cacciare di casa
 spraviti oviro s poti rimuovere l'ostacolo
 spraviti madež s tkanine togliere, eliminare la macchia dal tessuto, smacchiare il tessuto
 spraviti otroke v posteljo portare i bambini a letto
 spraviti pijanca na noge rimettere in piedi l'ubriaco
 spraviti stvari v red rimettere le cose in ordine
 spraviti stvari v sklad coordinare qcs.
 spraviti koga k pameti ricondurre alla ragione, far ragionare qcn.
 spraviti koga v bes, obup, zadrego far arrabbiare, disperare; mettere in imbarazzo qcn.
 spraviti koga v nesrečo causare la rovina di qcn.
 spraviti koga pod svojo oblast sottomettere qcn.
 3.
 spraviti konja v dir spronare il cavallo al galoppo
 spraviti napravo v gibanje avviare, mettere in moto il meccanismo
 4. spraviti ob far perdere:
 spraviti ob premoženje far perdere il patrimonio
 spraviti ob živce far impazzire
 spraviti ob čast far perdere la reputazione
 5. mettere, portare in serbo; immagazzinare:
 spraviti seno immagazzinare il fieno
 6. mettere via, riporre, mettere al sicuro:
 spraviti dokumente mettere via i documenti
 spraviti denar, zlatnino mettere al sicuro il denaro, i preziosi
 7. riconciliare, rappacificare:
 spraviti sprte sosede riconciliare i vicini in lite
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 s težavo spraviti iz koga besedo stentare a cavare di bocca qualche parola a qcn.
 spraviti koga s poti, s sveta ammazzare qcn., far fuori, togliere di mezzo qcn.
 ničesar ne moči spraviti z jezika non poter dire niente
 spraviti si koga z vratu liberarsi di qcn.
 spraviti koga h kruhu trovare un lavoro per qcn., sistemare qcn.
 spraviti koga na led ingannare, truffare qcn.; pog. fregare qcn.
 pren. spraviti podjetje na noge rimettere in sesto l'impresa
 spraviti koga na beraško palico ridurre qcn. sul lastrico
 spraviti koga na pravo pot riportare qcn. sulla retta via
 spraviti na svet mettere alla luce, partorire
 spraviti na oni svet mandare all'altro mondo, ammazzare
 spraviti otroke sistemare i figli
 spraviti prireditev pod streho allestire (con successo) uno spettacolo
 spraviti v denar vendere
 spraviti koga v grob provocare la morte di qcn.
 spraviti koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
 pog. spraviti vase mangiare
 spraviti dol mandar giù
 pog. spraviti skup, skupaj izpit dare, superare l'esame
 spraviti v nesrečo causare la rovina di qcn.
 spraviti v neugoden položaj mettere in difficoltà
 spraviti v bolnico ricoverare all'ospedale
 spraviti v obup far disperare, portare alla disperazione
 spraviti v promet mettere in circolazione
 spraviti v zagato mettere nei guai
 spraviti v zmoto indurre in errore
 B) správiti se (-im se) | správljati se (-am se) perf., imperf. refl.
 1. andarsene; andare:
 spraviti se spat andare a letto
 spraviti se izpod nog, izpred oči togliersi di tra i piedi, sparire dagli occhi
 2. spicciarsi:
 hitro se spravi, ne moremo čakati e spicciati! Non possiamo aspettare
 3. accingersi, mettersi a:
 spraviti se k branju, delu mettersi a leggere, al lavoro
 4. spraviti se nad (napasti, napadati) attaccare qcn.
-  štéti (štéjem)
 A) imperf.
 1. contare; calcolare:
 šteti do deset contare fino a dieci
 šteti na prste contare sulle dita
 šteti denar contare i soldi
 2. essere di, fare, avere:
 njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
 mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti
 3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
 pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto
 4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
 kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
 k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
 šteti za considerare, ritenere
 tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
 abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
 predpis več ne šteje la norma non è più valida
 šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
 pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
 šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
 šteti dvajset let avere vent'anni
 šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
 šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
 drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
 pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo
 B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio
 C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
 šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
 šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
 v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
 šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati
-  tributare v. tr. (pres. tributo) dati:
 tributare onori, ringraziamenti izkazati, izkazovati čast, zahvalo
-  ubraníti (-im)
 A) perf. ➞ braniti
 1. difendere; proteggere, preservare:
 ubraniti položaje difendere le posizioni
 ubraniti čast difendere il proprio onore
 2. ubraniti pred difendere da:
 ubraniti rastline pred boleznimi difendere le piante dalle malattie
 3. impedire:
 tega mi ne bo nihče ubranil questo non me lo impedirà nessuno
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 šport. ubraniti naslov prvaka riconquistare il titolo di campione
 šport. ubraniti enajstmetrovko parare il calcio di rigore
 B) ubraníti se (-im se) perf. refl. difendersi; trattenere:
 ubraniti se mraza difendersi dal freddo
 ubraniti se solz trattenere le lacrime
 ne moči se ubraniti smeha non poter trattenersi dal ridere, non poter frenare le risate
-  užáliti (-im)
 A) perf. offendere, oltraggiare; recare ingiuria; ferire:
 užaliti čast, ponos offendere l'onore, l'orgoglio di qcn., ferire qcn. nell'onore, nell'orgoglio
 B) užáliti se (-im se) perf. refl. offendersi
-  v prep.
 I. (s tožilnikom)
 1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
 priti v hišo entrare in casa
 iti v mesto andare in città
 zaviti v desno svoltare a destra
 vzeti v roko prendere in mano
 2. (za izražanje usmerjenosti) in:
 udarec v obraz pugno in faccia
 3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
 rdeč v obraz rosso in viso
 4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
 prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
 delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda
 5. (za izražanje načina) in:
 v gosjem redu in fila indiana
 igrati v troje suonare in tre
 6. (za izražanje namena) in:
 dati a najem dare in affitto
 večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite
 7. (za izražanje sredstva) in:
 zavit v odejo avvolto nella coperta
 8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
 verovati v koga credere in qcn.
 zaupati v koga fidarsi di qcn.
 biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe
 9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
 pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
 preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
 razdeliti v dva dela dividere in due parti
 10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
 lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
 spraviti v red mettere in ordine
 11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
 to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
 stopiti v stranko aderire a un partito
 II. (z mestnikom)
 1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
 ostati v hiši restare a casa, in casa
 živeti v mestu vivere in città
 bivati v Trstu abitare a Trieste
 2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
 zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo
 3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
 biti v vladi essere nel governo
 živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni
 4. (za izražanje področja delovanja) in:
 delati v administraciji lavorare nell'amministrazione
 5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
 v času kuge durante la peste
 vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
 končati v roku finire in tempo
 6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
 iti ven v dežju uscire con la pioggia
 reči v jezi dire in un attacco di rabbia
 7. (za izražanje načina) in, a, con:
 plesati v parih ballare in coppie
 ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
 posneti v barvah ritrarre a colori
 8. (za izražanje sredstva) in, con:
 pomoč v denarju aiuti in denaro
 9. (za izražanje količine) in:
 vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza
 10. (za izražanje stanja) in:
 biti v formi essere in forma
 čokolada v prahu cioccolato in polvere
 11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
 zmagati v teku vincere nella corsa
 v vsakem pogledu in ogni caso
 12. (za izražanje istovetnosti) in:
 v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 smehljati se v brado ridere dentro di sé
 pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
 pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
 pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
 pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
 pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
 pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
 pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
 pren. iti vase rientrare in sé
 evf. biti v letih essere in età avanzata
 v resnici in effetti
-  vessillo m
 1. voj. hist. prapor (pri starih Rimljanih)
 2. ekst. zastava (tudi pren.):
 il vessillo tricolore trobojnica
 innalzare il vessillo della libertà izbojevati svobodo
 tenere alto il vessillo di qcs. pren. čast delati čemu
 3. zool. kosmača
-  violare v. tr. (pres. violo)
 1. kršiti, prelomiti; oskruniti:
 violare un accordo, un giuramento prekršiti dogovor, prelomiti prisego
 violare una chiesa, un sepolcro oskruniti cerkev, grob
 violare il domicilio kršiti nedotakljivost stanovanja
 violare una donna posiliti žensko
 violare l'onore di qcn. omadeževati čast koga
 violare il segreto epistolare prekršiti pisemsko skrivnost
 2.
 violare il blocco razbiti blokado
 violare la rete avversaria šport žarg. doseči gol, zadeti
-  víteški (-a -o) adj.
 1. hist. dei cavalieri; di, da cavaliere; cavalleresco:
 viteški meč, oklep spada, armatura da cavaliere
 viteška oprema panoplia
 viteški red ordine cavalleresco, equestre
 malteški viteški red Ordine di Malta
 nemški viteški red Ordine Teutonico
 lit. viteški roman romanzo cavalleresco
 viteški turnir giostra, torneo
 2. knjiž. (kavalirski) cavalleresco
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 viteški naslov, viteška čast cavalierato