Franja

Zadetki iskanja

  • okrógel (-gla -o)

    A) adj.

    1. rotondo, tondo:
    okrogel obraz un viso rotondo
    okrogli oklepaj parentesi tonda

    2. pren. tondeggiante, pienotto

    3. tondo, arrotondato (numero):
    zadeti na loteriji okroglih deset milijonov vincere alla lotteria dieci milioni tondi

    4. notevole:
    poneveriti precej okroglo vsoto frodare una somma notevole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti okrogel (pijan) essere brillo
    zardevati pri vsaki okrogli besedi arrossire a ogni parola sconcia
    pren. pogovor za okroglo mizo tavola rotonda
    peti okrogle pesmi cantare canzoni allegre, vivaci
    pripovedovati okrogle zgodbe raccontare storie, barzellette sconce, spinte
    šport. žoga je okrogla la palla è rotonda, fare previsioni è azzardato
    adm. okrogli žig timbro tondo
    metal. okroglo železo tondino
    okrogel predmet tondello
    okrogel ročaj pomolo
    okrogla embalaža barattolo
    pren. okrogla miza panel
    okrogla oblika rotondità
    okroglo naslonjalo tombolo

    B) okrógli (-a -o) m, f, n
    peti okrogle cantare canzoni allegre
    pije, dokler ima kaj okroglega v žepu beve fin quando ha qualche soldo in tasca
  • ólje (-a) n

    1. olio:
    rafinirati, stiskati olje raffinare, spremere l'olio
    kuhati, peči na olju friggere nell'olio
    mazati se z oljem spalmarsi di olio, ungersi con l'olio
    morje je mirno kot olje un mare calmo come l'olio
    bučno, olivno, rastlinsko olje olio di semi di zucca, d'oliva, vegetale
    jedilno olje olio da tavola
    svetilka na olje lampada a olio

    2. um. olio, pittura a olio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    avt. menjati olje (v avtomobilu) cambiare l'olio
    pren. priliti olja na ogenj gettare olio sulle fiamme
    pren. namazati (otroka) z brezovim, leskovim oljem bastonare, picchiare il bambino
    pren. biti kakor olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa
    eterično olje olio eterico, essenziale
    kurilno olje olio combustibile, gasolio
    lahko olje olio leggero
    laneno olje olio di lino
    motorno olje olio lubrificante
    mineralno olje olio minerale
    odpadno olje olio residuo
    ribje olje olio di fegato di merluzzo
    zemeljsko olje (nafta) gasolio
    farm. ricinusovo olje olio di ricino
  • oltár (-ja) m

    1. rel., arhit. altare; ekst. mensa (dell'altare); knjiž. ara:
    glavni, stranski oltar altare maggiore, altare laterale
    baldahinski, baročni, gotski, krilni, zlati oltar altare a baldacchino, barocco, gotico, a sportelli, dorato

    2. pren. altare;
    položiti življenje na oltar domovine sacrificare la vita sull'altare della patria
    iti, stopiti pred oltar andare all'altare
    doseči čast oltarja essere innalzato agli altari
    povezanost prestola in oltarja il trono e l'altare
  • oltre

    A) avv.

    1. onstran, preko:
    andare troppo oltre pren. iti čez; prekoračiti mero
    farsi oltre iti, stopiti naprej

    2. dlje (časovno):
    non è il caso di aspettare oltre ne kaže čakati dlje
    essere oltre negli anni, nell'età biti v letih

    B) prep.

    1. onstran, prek, čez:
    oltre la strada prek ulice, čez cesto
    oltre ogni limite, ogni dire pren. čez vsako mero
    paesi oltre cortina hist. dežele onkraj železne zavese

    2. več kot (časovno):
    aspetto oltre un'ora čakam že več kot uro

    3. poleg, povrh:
    oltre il vitto e l'alloggio pagano anche gli extra poleg hrane in stanovanja plačajo tudi posebne izdatke

    4.
    oltre a razen
  • omaggio

    A) m (pl. -gi)

    1. hist. pokorščina (fevdnemu gospodu); izkazovanje časti

    2. poklonitev, poklon; ekst. darilo:
    rendere omaggio (a) pokloniti se
    in omaggio alla tradizione po izročilu
    in omaggio alla verità resnici na ljubo

    3. trgov. (reklamno) darilo

    4.
    omaggi pl. izraz spoštovanja, (spoštljivi) pozdravi:
    presentare gli omaggi spoštljivo pozdraviti
    vogliate gradire gli omaggi prejmite izraze spoštovanja
    omaggi! s spoštovanjem

    B) agg. invar. trgov. darilen:
    buono omaggio darilni bon
  • ombra

    A) f

    1. senca; ekst. mrak, tema:
    all'ombra v senci
    mezz'ombra polmrak
    nell'ombra pren. skrivaj
    restare nell'ombra pren. ostati v senci
    lasciare nell'ombra pren. pustiti neopaženo
    trarre dall'ombra pren. dati na svetlo, objaviti
    aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
    seguire qcn. come un'ombra koga spremljati kot senca
    contrastare per l'ombra dell'asino pren. prepirati se za oslovo senco

    2. ekst. sled, madež:
    caffè all'ombra kava s čokolado (s kancem čokolade)
    spaghetti all'ombra špageti v omaki

    3. duh:
    il regno delle ombre onstranstvo

    4. pren. senca, (varljiv) videz; trohica:
    dare corpo alle ombre bati se senc, navideznih nevarnosti
    essere l'ombra di se stesso biti senca samega sebe
    in quanto hai detto non c'è ombra di verità v tem, kar praviš, ni niti trohice resnice
    senz'ombra di dubbio nedvomno, vsekakor

    5. ekst. zavetje:
    all'ombra del Cupolone, di san Pietro v Firencah, v Rimu

    6. pren. nejasnost, nesporazum:
    dissipare le ombre razčistiti položaj; odpraviti nesporazume
    fare ombra a qcn. biti komu v napoto
    prendere ombra vznevoljiti se

    7. severnoital. kozarec vina

    B) agg. invar.

    1.
    bandiera ombra navt. lažna zastava
    governo ombra vlada v senci

    2. obrt
    punto ombra senčni vbod
  • òn | ôna | ôno (njêga (ga), njé (je), njêga (ga)) pron.; pl. (oni, one, ona)

    1. lui (egli), lei, (essa), esso; pl. loro; essi, esse;
    on ima prav, ne ti ha ragione lui, non tu

    2. (v nepredložnih odvisnih sklonih pod poudarkom daljša oblika, sicer krajša)
    njemu verjameš? credi a lui?
    ali mu verjameš? gli credi?
    njega se ne bojim non ho paura di lui
    ne boj se ga non temerlo

    3. (s predlogi se rabi daljša oblika)
    brez njega bi težko uspeli senza di lui non ce l'avremmo fatta

    4. (v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek)
    ni je doma (lei) non è in casa
    zebe ga (lui) ha freddo

    5. (v dajalniku izraža svojino, pripadnost)
    srce ji močno bije il cuore le batte forte
    bil jim je kakor oče gli fece per così dire da padre

    6. nekdaj (v množini, za spoštljivo ogovarjanje osebe) lui, lei, loro:
    gospa, ali so oni pozabili torbico? signora, ha dimenticato lei la borsetta?
  • ondulácija (-e) f friz. ondulazione:
    hladna ondulacija ondulazione a freddo
    trajna ondulacija ondulazione permanente, permanente
    vodna ondulacija messa in piega
  • onegáviti (se) (-im (se)) imperf., imperf. refl. armeggiare, ciancicare, cincischiare; anfanare;
    onegaviti okoli hiše trafficare, darsi da fare attorno alla casa
    onegaviti se z avtom okrog girare in automobile
    onegaviti se z ženskami farsela con le donne, bazzicare le donne
    dolgo se kje onegaviti trattenersi, stare a lungo da qualche parte
    onegaviti se zaradi česa scomporsi per qcs., prendersela per qcs.
  • óni (-a -o) pron.; adj.

    1. quello, quella:
    tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

    2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
    oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

    3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
    ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

    4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
    pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

    5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
    v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
    oni svet l'altro mondo, l'aldilà
    evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
  • onore m

    1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
    difendere il proprio onore braniti svojo čast
    giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
    ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
    debito d'onore častni dolg
    questione d'onore vprašanje časti
    l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
    ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
    parola d'onore častna beseda

    2. slava, ponos; čislanje:
    avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

    3. čast, počastitev; svečanost:
    rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
    onori funebri pogrebne svečanosti
    guardia d'onore častna straža
    posto d'onore častno mesto
    socio d'onore častni član
    ad onore del vero pren. resnici na ljubo

    4. relig. čaščenje

    5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
    onori accademici akademski naslovi
    l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
    l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
    gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

    6.
    fare onore a qcn. biti komu v čast
    farsi onore in qcs. izkazati se v čem
    non gli fa onore to mu ni v čast
    fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
    fare onore al pranzo uživati v kosilu

    7. igre honer (npr. pri bridgeu)
  • onta f

    1. (vergogna) sramota

    2. (oltraggio) žalitev:
    vendicare l'onta sofferta maščevati prestano žalitev
    a onta di kljub
    in onta a proti
  • ōpera f

    1. delo, dejanje; dejavnost:
    l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
    fare opera di pace delati za mir
    fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
    per opera sua po njegovi, njeni zaslugi

    2. delo, delovanje, učinek

    3. delo (materialno):
    l'opera del falegname mizarsko delo
    mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
    stare a opera dninariti

    4. delo (materialni proizvod):
    è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
    opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela

    5. delo (umsko, umetniško):
    l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
    l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
    indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev

    6. dobrodelna ustanova

    7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
    l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej

    8. delo, zgradba, konstrukcija:
    opera in ferro železna konstrukcija
    opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza

    9. voj. utrdba

    10. tekstil vzorec:
    tessuto a opera vzorčasta tkanina

    11. glasba opera:
    opera buffa komična opera
    opera seria resna opera
    libretto d'opera operni libreto
    opera dei pupi gled. lutkovno gledališče

    12. ekst. operno gledališče
  • operare

    A) v. tr. (pres. ōpero)

    1. delati, izvršiti:
    operare miracoli delati čudeže

    2. med. operirati; izpeljati, izvesti operacijo:
    operare qcn. d'urgenza koga nujno operirati

    3. tekstil vtkati vzorce:
    operare la seta tkati vzorce v svilo

    B) v. intr.

    1. delovati, biti dejaven:
    operare contro qcn. delati proti komu, zoper koga
    operare a favore di qcn. delati v korist koga, komu v prid
    la ditta opera nel settore delle esportazioni podjetje dela v izvozu

    2. delovati, učinkovati

    3. voj. izvesti, izvajati operacije

    C) ➞ operarsi v. rifl. (pres. mi ōpero)

    1. (verificarsi) izvršiti se; dogoditi, dogajati se; priti, prihajati do:
    si è operato in lui un radicale mutamento pri njem je prišlo do globoke spremembe

    2. med. operirati se; dati se operirati; biti operiran
  • opómba (-e) f nota, annotazione; appunto, glossa:
    obrobna opomba nota marginale, ai margini
    opomba pod črto nota in calce, a piè di pagina, chiosa, postilla
    opombe zadaj postergazione
  • opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
    opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
    opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
    opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
    opraviti nalogo eseguire un compito
    opraviti nakupe fare acquisti
    opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
    pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
    opravljati funkcijo coprire una carica
    opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche

    2. combinare, riuscire a fare:
    s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente

    3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
    z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
    nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta

    4. pren. esser finito, fallito:
    kot igralec je opravil è un attore finito

    5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
    imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
    imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
    nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto

    6. star. vestire
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
    opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
    pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
    dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
    zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
    pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
    nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
    opraviti s kom ammazzare qcn.
    šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
    še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
    mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
    rel. opraviti spoved confessarsi
    rel. opravljati službo božjo celebrare la messa
  • ordine m

    1. vrsta, red, razpored:
    dire, esporre con ordine, narrare in ordine povedati, pripovedovati po vrsti
    persona d'ordine redoljubna oseba
    essere in ordine biti urejen
    turbare l'ordine pubblico motiti javni red
    con ordine, in ordine, per ordine po vrsti

    2. voj. razpored, razvrstitev

    3. vrsta, red; sistem (tudi pren.):
    ordine d'idee način razmišljanja
    ordine architettonico, ordine arhit. stebrišče
    ordine ionico, dorico, corinzio arhit. jonski, dorski, korintski slog
    ordine di alberi (filare) vrsta dreves
    ordine d'arrivo šport vrstni red (prihoda na cilj)

    4. red, razred, kategorija; sloj:
    l'ordine degli avvocati red odvetnikov, odvetniška kategorija

    5. relig. red:
    ordini mendicanti beraški redovi

    6. relig. (sveti) red

    7. biol. red

    8. pren. vrsta, področje, kategorija, razred:
    di prim'ordine prvovrsten, prvorazreden
    di second'ordine drugorazreden, zanič
    in ordine a kar zadeva, glede

    9. navodilo, naročilo, nalog, ukaz, predpis, direktiva:
    dare, impartire un ordine izdati ukaz, ukazati
    ordine del medico zdravnikov predpis
    ordine di pagamento plačilni nalog
    fino a nuovo ordine do nadaljnjega
    parola d'ordine geslo; pren. navodilo
    ordine del giorno dnevni red; voj. dnevno povelje

    10. trgov. naročilo
  • organizácija (-e) f

    1. organizzazione; orchestrazione:
    trg. organizacija blagovnega prometa movimentazione

    2. (skupnost ljudi z določenim programom) organizzazione:
    vstopiti, vpisati se v organizacijo aderire a un'organizzazione, iscriversi in un'organizzazione
    politična, sindikalna organizacija organizzazione politica, sindacale
    Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
    masovne organizacije organizzazioni di massa
  • orientare

    A) v. tr. (pres. oriēnto)

    1. usmeriti, usmerjati:
    le finestre sono orientate a sud okna gledajo proti jugu

    2. pren. usmeriti; napotiti

    B) ➞ orientarsi v. rifl. (pres. mi oriēnto)

    1. orientirati se; pren. znajti se:
    una situazione intricata in cui è difficile orientarsi zapleten položaj, v katerem se je težko znajti

    2. pren. usmeriti se
  • ōro m

    1. kem. zlato (Au):
    oro bianco belo zlato
    oro fino čisto, suho zlato
    oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
    oro in foglia zlata folija
    oro in verghe zlato v palicah
    d'oro zlat (tudi pren.);
    in oro zlat
    lavaggio dell'oro izpiranje zlata
    dare l'oro pozlatiti
    legare in oro vdelati v zlato
    consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
    cuore d'oro pren. zlato srce
    parole d'oro pren. modre besede
    prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
    vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
    oro nero pren. črno zlato, nafta

    2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
    nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
    per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu

    3. zlato rumena barva

    4.
    ori pl. zlatnina, zlati nakit
    PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti