Franja

Zadetki iskanja

  • stvarítev (-tve) f creazione, opera:
    kiparska stvaritev scultura
    filmska, operna stvaritev film, opera
    odrska stvaritev messinscena, rappresentazione teatrale
    zdel se ji je bolj stvaritev domišljije kot živ človek le sembrava un parto dell'immaginazione più che un uomo in carne e ossa
    na avtomobilskem salonu so proizvajalci predstavili svoje zadnje stvaritve al salone delle automobili le fabbriche hanno presentato i modelli più recenti
  • suōno m

    1. glas, zvok:
    suono alto, basso visok, nizek zvok
    suono chiaro, cupo jasen, zamolkel zvok
    il suono del campanello, del martello glas zvonca, zvok kladiva
    muro del suono zvočni zid
    tecnico del suono film zvočni tehnik

    2. glasba zvok (glasbila):
    il suono del flauto, dell'organo zvok flavte, orgel

    3. jezik glas

    4. smisel, prizvok, ton

    5.
    al suono di, a suon di ob zvoku:
    marciavano al suono della tromba korakali so ob zvoku trobente
    fu accolto a suon di fischi sprejeli so ga z žvižganjem
  • svêtel (-tla -o)

    A) adj.

    1. chiaro; biondo:
    svetel les legno chiaro
    svetli lasje capelli biondi
    svetlo pivo birra chiara

    2. lucente, luminoso, risplendente; lucido, splendente:
    svetla zvezda astro splendente, luminoso

    3. pren. lucente, fulgente, lustro, fulgido, chiaro, glorioso:
    svetli trenutki življenja fulgidi momenti della vita
    svetlo upanje fulgida speranza

    4. limpido, argentino:
    svetel zvok suono argentino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je svetel dan, ko se je zbudil quando si svegliò era giorno inoltrato
    edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju l'unico raggio di luce nella monotonia della sua vita
    njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini il suo nome è iscritto nella storia a lettere d'oro
    stvar ima svetle in temne strani la cosa ha lati positivi e negativi
    grad. svetla odprtina luce
    psiht. svetli trenutki lampi, sprazzi di lucidità

    B) svètli (-a -o) m, f, n
    priti na svetlo venire alla luce
    oblačiti se v svetlo portare abiti chiari
    odšli so še v svetlem se ne andarono ch'era ancora giorno
  • svíla (-e) f tekst.

    1. seta:
    umetna, surova svila seta artificiale, greggia
    pren. ženske so bile oblečene v svilo le signore portavano abiti di seta
    balonska svila seta impregnata
    svila za podlogo seta per fodere

    2. filo di seta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tekst. obtežiti svilo caricare la seta
    degumirana svila seta sgommata
    japonska svila seta giapponese
    motana svila seta cruda
    padalska svila seta per paracadute
    prava svila pura seta
    šantung, taft svila sciantung, taffetà
  • svójec (-jca) m pl. svojci cari, familiari:
    okrog postelje umirajočega so stali svojci attorno al letto del moribondo stavano i familiari
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • šibíti se (-ím se)

    A) imperf. refl.

    1. piegarsi, curvarsi:
    veje so se šibile od obilnega sadja i rami si curvavano sotto il peso dei frutti abbondanti

    2. essere debole, spossato; crollare (dalla debolezza, dalla fatica)

    B) šibíti (-ím) imperf. curvare, piegare
  • štét (-a -o) adj. contato:
    pren. ure so mu štete, dnevi so mu šteti ha le ore contate, i giorni contati
  • števílen (-lna -o) adj. abbondante, popoloso, numeroso, copioso; strabocchevole:
    številna mesta v knjigi so nerazumljiva numerosi punti del libro sono incomprensibili
    dati številna jamstva concedere ampie garanzie
    številna družina famiglia numerosa
    številna množica folla strabocchevole
  • štrájkati (-am) imperf. pog. (stavkati) scioperare:
    pren. prezračevalne naprave so štrajkale le apparecchiature di areazione non funzionavano
  • štŕkati (-am) | štŕkniti (-em) imperf., perf.

    1. tamburellare, picchiettare

    2. spruzzare, schizzare:
    iskre so štrkale na vse strani le scintille schizzavano dappertutto
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • tabéla (-e) f (razpredelnica) tabella, tavola, quadro, prospetto; griglia:
    kem. tabela periodičnega sistema tavola periodica
    tabela rezultatov la griglia dei risultati
    na dnu tabele so navedeni podatki o ... in fondo alla tabella sono riportati i dati su...
    mat. logaritemska tabela tavola logaritmica
  • tacere*

    A) v. intr. (pres. taccio)

    1. molčati, zamolčati:
    mettere qcs. a tacere, in tacere, tacere di qcs. molčati o čem
    perdere una bella occasione di tacere pog. spregovoriti o nepravem času

    2. umolkniti; obmolkniti

    3. pren. molčati, ne poročati:
    sull'affare il giornale tace o zadevi časopis ne poroča

    4. ekst. molčati; umolkniti; mirovati; biti pogreznjen v tišino:
    i cannoni finalmente tacciono topovi so končno utihnili
    nell'ufficio le macchine tacevano v pisarni so stroji mirovali
    la notte tace noč molči

    B) v. tr.

    1. zamolčati; zakriti, zakrivati, skriti (tudi pren.)

    2. utišati (tudi pren.):
    far tacere i rumori utišati govorice

    C) m molk
    PREGOVORI: un bel tacer non fu mai scritto preg. golk je srebro, molk je zlato
    chi tace acconsente preg. kdor molči, pritrjuje
  • tačàs adv.

    1. (takrat) allora

    2. (medtem) nel frattempo; intanto:
    nekateri so si šli ogledovat jamo, drugi pa so se tačas zabavali alcuni andarono a vedere la grotta, gli altri intanto si divertivano

    3. (v vezniški rabi) (takrat ko, medtem ko) mentre:
    tačas ko je spal, so morali biti tiho mentre lui dormiva, dovevano star zitti
  • tagliare1

    A) v. tr. (pres. taglio)

    1. rezati, odrezati; sekati, odsekati; odžagati:
    una lama che taglia absol. rezilo, ki reže
    un tipo tagliato con l'accetta pren. grobijan; človek grobih, izrazitih potez

    2.
    tagliare un abito urezati, ukrojiti obleko
    tagliare un bosco sekati gozd
    tagliare i capelli, la barba striči lase, briti brado
    tagliare un diamante brusiti diamant
    tagliare una droga mešati mamilo
    tagliare fuori voj. odrezati (tudi pren.)

    3.
    tagliare la corda pren. pobegniti, popihati jo
    tagliare corto pren. na kratko odrezati, naglo končati (govor), na hitro opraviti s čim
    tagliare l'erba kositi travo
    tagliare una gamba amputirati nogo
    tagliare le gambe a qcn. pren. komu metati polena pod noge
    tagliare i panni addosso a qcn. pren. koga za hrbtom opravljati
    tagliare la testa odsekati glavo
    tagliare la testa al toro pren. dokončno odločiti se, zgrabiti bika za roge

    4.
    la barca taglia le onde čoln brazda valove
    una nebbia da tagliare col coltello megla, da bi jo lahko rezal z nožem
    tagliare l'arrosto, il salame narezati pečenko, salamo
    tagliare le carte premešati karte
    tagliare in due, in quattro razrezati na dva, na štiri dele
    tagliare una finestra, una porta gradb. napraviti okno, vrata
    tagliare la palla šport rezati žogo

    5.
    tagliare, tagliarsi urezati, urezati se; prerezati, prerezati si:
    tagliarsi con il rasoio urezati se z britvico
    tagliarsi la gola pren. ubiti se
    un freddo che taglia la faccia mraz, ki reže v obraz
    una lingua che taglia pren. strupen, opravljiv jezik
    un vino che taglia le gambe pren. vino, ki jemlje noge

    6. skrajšati, skrčiti; omejiti, omejevati; črtati:
    tagliare un articolo skrajšati članek
    tagliare le spese omejiti, skrčiti stroške
    dalla pellicola sono state tagliate le sequenze più scabrose iz filma so črtali najbolj kočljive prizore

    7. prerezati; prekiniti, prekinjati; ovirati:
    tagliare l'acqua prekiniti dovod vode
    tagliare le comunicazioni prekiniti zveze
    tagliare la ritirata al nemico sovražniku preprečiti umik

    8. prerezati, presekati; iti, peljati skozi:
    tagliare la curva sekati ovinek
    tagliare la strada a qcn. komu presekati pot; pren. komu kaj preprečiti
    l'antica strada romana taglia l'abitato skozi naselje pelje stara rimska cesta

    B) v. intr. iti po najkrajši poti
    tagliare diritto iti naravnost

    C) ➞ tagliarsi v. rifl. (pres. mi taglio) raztrgati se
  • taglio m (pl. -gli)

    1. rez, rezanje:
    taglio di un abito krojenje obleke
    taglio di un arto med. amputacija uda
    taglio dei boschi gozd. sekanje, sečnja gozdov
    taglio dei capelli striženje las
    taglio dell'erba, del fieno košnja
    taglio di una strada gradnja ceste
    taglio della testa obglavljenje
    taglio dei vini rezanje, mešanje vin
    taglio al limone, al caffè kulin. sladoled z limono, s kavo
    alberi da taglio drevesa za sečnjo
    strumenti da taglio rezila
    la pellicola è stata presentata senza tagli pren. film so prikazali brez rezov
    dare un taglio prekiniti

    2. rez, urez:
    articolo di taglio publ. osrednji članek
    taglio netto oster, jasen, rez
    farsi un taglio al dito urezati se v prst

    3. kos:
    un taglio da arrosto kos, rezina pečenke
    un taglio di stoffa kos blaga
    pizza a taglio pizza na štirioglate kose

    4. obrt kroj; friziranje; frizura, pričeska:
    un vestito di taglio elegante elegantno krojena obleka
    un taglio di capelli fuori moda zastarela frizura
    scuola di taglio šola za krojenje

    5. stil; ekst. zastavitev, stališče:
    l'articolo ha un taglio originale članek je izvirno zasnovan

    6. ostrina:
    arma a doppio taglio pren. dvorezen meč
    colpire di taglio udariti plosko
    perdere il taglio zgubiti ostrino, biti top
    ridare, rifare il taglio spet nabrusiti, naostriti

    7. ekst. ožji del; hrbet

    8. format, dimenzija, mera:
    banconota di piccolo, di grosso taglio manjši, večji bankovec

    9. brušenje, fasetiranje (dragih kamnov)

    10. med.
    taglio cesareo carski rez

    11. mehan.
    sforzo di taglio rezalna sila
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
  • takój

    A) adv.

    1. subito, all'istante, immediatamente; ipso facto:
    dajte mi kozarec. Takoj! mi passa il bicchiere? Subito!, Seduta stante!
    rekel mu je, ukazal mu je, naj se takoj pobere gli ordinò di andarsene ipso facto
    trg. plačati takoj (ob prejetju blaga) pagare a pronta cassa

    2. (v zelo kratkem času) subito, presto:
    hitro so hodili in takoj so bili na vrhu camminarono veloci e così furono presto sulla cima

    3. subito, rapidamente:
    meso se takoj pokvari la carne si guasta rapidamente

    4. pren. (v neposredni bližini, tik) subito:
    takoj za hišo je gozd il bosco è subito dietro la casa

    B) takoj ko konj. (non) appena:
    takoj ko jo je videl, mu je bila všeč non appena la vide, gli piacque