balia f dojilja:
balia asciutta varuška, rejnica
morire a balia pren. umreti mlad
avere bisogno della balia pren. biti nesamostojen
tenere a balia qcs. pren. zavlačevati s čim
Zadetki iskanja
- ballo m
1. ples, plesanje:
maestro di ballo plesni mojster
corpo di ballo baletni ansambel
essere in ballo pren. imeti nadležne obveznosti
è in ballo la mia vita pren. gre za moje življenje
tirare in ballo qcn. koga vplesti v kaj
tirare in ballo qcs. vzeti v pretres
2. ples (vrsta):
ballo liscio tradicionalen ples
3. ples, plesna zabava, družabni ples:
il ballo delle matricole brucovanje
ballo in maschera ples v maskah
4. med.
ballo di S. Vito svetega Vida ples, Vidov ples, božjast - balzare v. intr. (pres. balzo)
1. skočiti, odskočiti, skakati, odskakovati, poskakovati:
balzare dalla poltrona skočiti s fotelja
balzare sul tram in moto skočiti na drveči tramvaj
2. biti, pasti, bosti (v oči):
balzare agli occhi pasti v oči - bambola f
1. punčka, lutka:
bambola di celluloide celuloidna punčka
giocare con la bambola igrati se s punčko (lutko)
2. pren. (mlada) lepotička
3. šport izčrpanost, zbitost, omotičnost:
avere la bambola, andare in bambola biti izčrpan - barattare v. tr. (pres. baratto) zamenjati, izmenjati:
barattare un libro con un disco zamenjati knjigo za ploščo
barattare due parole con qcn. pren. izmenjati s kom nekaj besed, pokramljati s kom
barattare le carte in mano a qcn. pren. sprevračati, izkrivljati pomen besed nekoga - baruffa f prepir, zdraha; pretep:
far baruffa con qcn. prepirati se s kom - bárva (-e) f
1. colore; tinta:
bela, črna, rdeča barva colore bianco, nero, rosso
kričeča, mirna barva colore acceso, spento
pastelna barva tinta pastello
topla, živa barva colore caldo, vivo
barva kriči, bode v oči il colore è chiassoso, troppo vistoso
barve se skladajo, ujemajo tra i colori c'è armonia, accordo
barve se tepejo i colori sono in contrasto, fanno a pugni
opisovati kaj v rožnatih barvah, s črnimi barvami dipingere qcs. in rosa; presentare, descrivere qcs. coi colori più neri, nelle tinte più fosche
2. (naravna obarvanost obraza, kože) colore, colorito, incarnato:
ima lepo, zdravo barvo ha un bel colorito sano
3. (sredstvo za barvanje) colore:
vodna, oljna barva colore ad acqua, a olio
4. ekspr. (prepričanje, mišljenje, nazor) colore:
X je večkrat menjal barvo X ha cambiato spesso colore
5. pren. (značilnost):
lokalna barva colore locale
6. (zvočna obarvanost) colore, colorito
7. (razločevalno znamenje pripadnosti) pl. barve colori; pren. (moštvo, za katero navijaš) i colori del cuore;
državne barve i colori nazionali
8. igre colore:
napovedati barvo licitare un colore
9. kem. colore (anorganico); lov. (krvna sled) tracce (di sangue):
rel. liturgične barve colori liturgici
zool. varovalna barva colore mimetico
fiz. komplementarni barvi colori complementari
fiz. spektralne barve i colori dello spettro solare - bastone m
1. palica:
bastone nodoso grčava palica, gorjača
bastone da passeggio sprehajalna palica
bastone animato votla palica s skrito konico
mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
usare il bastone e la carota uporabljati palico in korenček; malo zlepa, malo zgrda
essere il bastone della vecchiaia biti opora v starosti
2. znak dostojanstva, avtoritete:
bastone di maresciallo maršalska palica
bastone vescovile škofovska palica
avere il bastone del comando pren. poveljevati, voditi - báviti se (-im se) imperf. refl. (ukvarjati se s) occuparsi di:
baviti se s politiko occuparsi di politica
baviti se z italijanščino studiare l'italiano
baviti se s prevajanjem tradurre - bazílika1 (-e) f
1. arhit. basilica; tempio:
bazilika sv. Petra la basilica di S. Pietro
2. (pri starih Grkih in Rimljanih) basilica - bazzicare
A) v. tr. (pres. bazzico) obiskovati, pogosto hoditi:
bazzicare luoghi pericolosi obiskovati nevarne kraje
bazzicare qcn. družiti se s kom
B) v. intr. pogosto hoditi (kam), zahajati:
quel tale bazzica troppo in casa nostra možak hodi prepogosto k nam
PREGOVORI: chi bazzica lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš - bēffa f šala, burka; zasmeh:
fare una beffa a qcn. pošaliti se s kom, zagosti jo komu
farsi beffe di qcn. norčevati se iz koga - belíti1 (-im)
A) imperf.
1. imbiancare (le pareti) (tudi pren.)
2. imbianchire; candeggiare (un tessuto):
pren. beliti si glavo s čim lambiccarsi il cervello con
3. (odstranjevati lubje) scortecciare (un tronco)
4. riscaldare (ad alta temperatura)
B) belíti se imperf. refl.
1. biancheggiare; albeggiare
2. schiarirsi; incanutire (capelli) - bēllo
A) agg.
1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim
2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne
3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)
B) avv.
1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma
2.
alla bell'e meglio površno
C) m (samo sing.)
1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!
2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je
3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave
Č) m (f -la)
1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!
2. ljubček, ljubica - benedire* v. tr. (pres. benedico)
1. blagosloviti:
benedire una chiesa blagosloviti cerkev
Dio ti benedica! naj te Bog blagoslovi, Bog s tabo!
mandare qcn. a farsi benedire pog. poslati koga k vragu
è andato tutto a farsi benedire pog. vse je šlo po zlu, k vragu
benedire con le pertiche premlatiti
2. hvaliti, poveličevati, slaviti, blagoslavljati:
benedire il nome di qcn. slaviti ime koga - benignità f
1. dobrota, dobrotljivost, dobrohotnost, ljubeznivost:
usare benignità verso qcn. biti ljubezniv s kom
2. blagost, prizanesljivost - bersagliare v. tr. (pres. bersaglio)
1. meriti (v cilj, tarčo)
2. streljati (na), obstreljevati:
bersagliare qcn. di pugni koga obdelovati z udarci, s pestmi
bersagliare qcn. di domande pren. koga zasuti z vprašanji - besedílo (-a) n
1. testo:
popravljati besedilo correggere il testo
sestaviti končno besedilo predloga redigere il testo definitivo della proposta
besedilo s prevodom na nasprotni strani testo con traduzione a fronte
2. (napisano delo) testo:
komentirati stara besedila commentare testi antichi
3. (iz besed sestoječi del v knjigi) testo:
v knjigi je poleg obsežnega besedila veliko slik nel libro vi sono oltre il testo di notevole ampiezza numerose illustrazioni
4. (besedni del kompozicij) testo:
pesem na besedilo Dragotina Ketteja canzone su testo di Dragotin Kette - bèt (-á) m
1. mazza; clava:
neumen ko bet essere duro di testa
2. gambo (del fungo)
PREGOVORI:
enkrat z betom, drugič s psom vivere prima da gran signore, poi fare vita da cani - bezáti (-am) imperf.
1. stuzzicare, frugacchiare; raschiare:
bezati s prstom nos pulirsi il naso col dito
2. pren. frugare:
bezati po spominu frugare nei ricordi
3. pren. stuzzicare:
bezati psa stuzzicare il cane