vnémati (-am) | vnéti (vnámem)
A) imperf., perf.
1. accendere, incendiare
2. pren. infiammare, instillare; aizzare:
vnemati prepire aizzare liti
vnemati ljubezen do knjig, do glasbe instillare l'amore per i libri, per la musica
3. pren. eccitare, entusiasmare; incitare, sollecitare:
predstava je gledalce vnela lo spettacolo entusiasmò il pubblico
vneti otroke za šport entusiasmare i bambini per lo sport
B) vnémati se (-am se) | vnéti se (vnámem se) perf., imperf. refl.
1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
v dimniku so se vnele saje nel camino ha preso fuoco la fuliggine
2. pren. (sveteč se pojaviti) lampeggiare, balenare (fulmine)
3. med. infiammarsi
4. pren. divampare; scoppiare:
zaradi mejnih sporov so se vneli ostri spopadi a causa delle controversie per le zone di confine, divamparono duri scontri
5. pren. vnemati se za, vneti se za entusiasmarsi, essere entusiasta, accogliere entusiasticamente; infervorarsi; innamorarsi di:
vneti se za nek predlog accogliere entusiasticamente una proposta
Zadetki iskanja
- vnóvič adv. (spet, znova) di nuovo, nuovamente, ancora; ri-, re-:
vnovič začeti ricominciare
vnovič se poročiti risposarsi
vnovič bolan malato recidivo
vnovič obtožen imputato recidivo - voce f
1. glas:
ad alta, a bassa voce glasno, potihoma
a gran voce kriče
a una voce hkrati; pren. enoglasno
a voce, a viva voce ustno
voce forte, sommessa močen, pridušen glas
un fil di voce tenek glas
coprire la voce di qcn. preglasiti, preglasovati koga
dare sulla voce a qcn. komu oporekati, koga utišati
dar voce a un sentimento izraziti čustvo
dare una voce a qcn. poklicati koga
fare la voce grossa dvigniti glas; groziti
gridare con quanta voce si ha in corpo kričati na ves glas
mutar voce mutirati
parlare a mezza voce govoriti polglasno
perdere la voce biti ob glas, postati hripav, onemeti
rifar la voce a qcn. oponašati koga
2. ekst. (živalski) glas:
la voce dell'usignolo slavčkov glas
3. glas (glasbila):
la voce dell'arpa glas harfe
4. šum, šumenje, hrup:
la voce del mare šumenje morja
5. glas (oseba):
una voce nuova nella narrativa pren. nov glas v pripovedništvu
6. beseda:
darsi la voce dogovoriti se
7. pren. glas, klic, vzgib:
la voce del cuore srčni vzgib
la voce della ragione, del sangue klic razuma, krvi
8.
voci pl. prividi
9. glas, mnenje:
voce di popolo, voce di Dio glas ljudstva, božji glas
10. glas, govorice; vest:
voci di corridoio kuloarske govorice, intrige
spargere la voce razširiti glas, vest
11. jezik način:
le voci verbali glagolski načini:
voce attiva, passiva aktiv, pasiv
12. jezik (vocabolo) beseda, izraz; slovarsko geslo:
voce dialettale narečni izraz
voce nuova neologizem, nova beseda
voce antiquata arhaizem
una voce con due significati beseda z dvema pomenoma
13. postavka (seznama, obračuna)
14. glasba glas; ekst. pevec:
voce di basso, contralto, soprano, tenore bas, alt, sopran, tenor
voce bianca otroški glas
voce di petto, di testa prsni glas, falzet
messa a quattro voci štiriglasna maša
15. glasba interval
16.
voci pl. lovstvo vpitje gonjačev - vôda (-e) f
1. acqua:
voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
sladka, slana voda acqua dolce, salata
črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
pitna voda acqua potabile
odpadne vode acque di rifiuto
2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
zajeziti vodo arginare l'acqua
bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
stoječa voda acqua stagnante
tekoče vode acque correnti
zdravilne vode acque termali, acque
šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico
3. fiziol. pog. (seč) urina:
pregledati vodo fare l'esame dell'urina
zapiranje vode ritenzione dell'urina
tiščanje na vodo tenesmo vescicale
4. anat. liquido:
plodova voda liquido amniotico
5. med. edema:
voda v kolenih gambe edematose
voda v pljučih edema polmonare
6. kozm.
kolonjska voda acqua di Colonia
lasna voda lozione per i capelli
rožna voda acqua di rose
farm. ustna voda colluttorio
voda za britje dopobarba
voda za grgranje soluzione per gargarismi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
evf. tiščati na vodo dover orinare
pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
kri ni voda il sangue non è acqua
geogr. arteška voda acqua artesiana
farm. borova voda acqua borica
kem. destilirana voda acqua distillata
kem. klorirana voda acqua clorurata
kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
kem. težka voda acqua pesante
meteor. meteorna voda acqua meteorica
mineralna voda acqua minerale
teh. napajalna voda acqua di alimentazione
podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
polit. teritorialne vode acque territoriali
šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
PREGOVORI:
vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti - vodík (-a) m kem. idrogeno (H):
spajati se z vodikom legarsi con l'idrogeno
prosti vodik idrogeno libero
težki vodik idrogeno pesante, deuterio - vodíti (vódim) imperf.
1. condurre, portare, menare; accompagnare:
voditi goste v sobe accompagnare gli ospiti nelle stanze
voditi živino na pašo menare, condurre, portare le bestie al pascolo
voditi konja za uzdo condurre il cavallo alla briglia
2. essere alla testa, procedere alla testa di:
sprevod vodi zastavonoša alla testa del corteo procede il portabandiera
3. guidare, indirizzare, dirigere, pilotare:
daljinsko voditi teleguidare, telecomandare
voditi ladjo pilotare la nave
voditi delo dirigere il lavoro
voditi raketo teleguidare il missile
4. governare, dirigere; presiedere (a); essere a capo (di); condurre:
voditi stranko essere a capo di un partito
muz. voditi zbor dirigere un coro
voditi gospodinjstvo governare la casa
voditi sejo presiedere alla riunione
voditi oddajo condurre una trasmissione
5. essere guida:
duhovno, moralno voditi essere la guida spirituale, morale (di)
6. aver cura, aver a cuore, preoccuparsi (di):
vodila ga je skrb za otroka aveva a cuore il bene del bambino
7. portare, condurre (di strada, porta e sim.)
vrata vodijo v spalnico la porta conduce nella camera da letto
pren. vztrajno delo vodi do uspeha la costanza nel lavoro porta al successo
8. tenere:
voditi evidenco o prebivalstvu tenere l'evidenza della cittadinanza
voditi poslovne knjige tenere i libri contabili
9. šport. essere in testa, condurre, essere in vantaggio:
vodi manj znan kolesar è in testa (alla corsa) un corridore poco noto
naši vodijo za dve točki i nostri conducono per due punti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voditi pogajanja trattare, essere in trattative con
voditi zapisnik redigere, scrivere il verbale
pren. voditi koga za nos menare qcn. per il naso, turlupinare qcn.
voditi v čem, v kaki dejavnosti (za države) essere il paese leader in
alp. voditi navezo guidare la cordata, essere il capocorda
voditi trgovino esercire, gestire un negozio
PREGOVORI:
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa - vogál (-a) m angolo, canto, cantone:
priti izza vogala venire di dietro l'angolo
izginiti za vogal sparire dietro l'angolo
pren. to se najde za vsakim vogalom sono cose che si trovano ad ogni angolo - voi
A) pron.
1. vi:
beati voi! blagor vam!
poveri voi! gorje vam!
2. (s predlogom a)
a voi! izvolite! prosim! vrsta je na vas!
eccomi a voi sem že tu (vam na voljo)
torniamo a voi vrnimo se k vaši zadevi
3. (z raznimi predlogi)
da voi pri vas, na vašem domu
fate da voi storite sami
abbiamo parlato di voi govorili smo o vas
4. (kot subjekt v brezosebnih izrazih)
quando voi pensate a tanta gente bisognosa če pomislimo na vse te ljudi, ki živijo v pomanjkanju
B) m
dare del voi vikati - voják (-a) | -inja (-e) m, f soldato (-essa), militare:
navadni vojak soldato semplice
poklicni vojak soldato di professione
najemniški vojak mercenario
igre svinčeni vojaki soldatini di piombo
vpoklicati k vojakom chiamare sotto le armi
biti pri vojakih fare il militare, fare il servizio di leva
vrniti se od vojakov andare in congedo - volata1 f
1. let:
una paurosa volata giù dal tetto grozen padec s strehe
fare una volata dall'uscio zleteti skoz vrata
2. ekst. jata (v letu)
3. ekst. (hiter) tek, skok; šport sprint:
di volata (di corsa) hitro; ekst. v trenutku
battere qcn. in volata šport koga premagati v sprintu
fare una volata skočiti (do); šport sprintati
prendere una volata pren. zjeziti se
tirare la volata pren. vleči, spodbujati
4. pren. pesniški polet; preblisk
5. voj. topovska odprtina
6. glasba hitra pasaža
7. minska salva
8. tehn. akcijski radij žerjava - vólja (-e) f
1. volontà, volere; voglia:
človek železne volje individuo di una volontà ferrea
človek ima um in voljo l'uomo ha intelletto e volontà
svobodna volja libero arbitrio
volja do dela voglia di lavorare
volja do učenja volontà di studiare
po moji, tvoji (prosti) volji di mio, di tuo volere
naj se zgodi božja volja sia fatto il volere di Dio
2. (razpoloženje, čustveno stanje) umore:
dobra volja buonumore
slaba volja malumore, cattivo umore
spraviti v dobro voljo rendere qcn. di buonumore
3. (v adv. rabi) na voljo a disposizione; disponibile:
trg. artikel je na voljo v najboljših trgovinah il prodotto è disponibile, è in vendita presso i migliori negozi
med vojno ni bilo na voljo dovolj hrane durante la guerra non c'era (a disposizione) abbastanza da mangiare
4. (v medmetni rabi) za božjo voljo per l'amor del cielo:
ne govori tega, za božjo voljo! non dire questo, per l'amor del cielo!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne biti (komu) po volji non piacere, non andare a qcn.
dati, narediti iz dobre volje dare, fare spontaneamente
najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a volontà
drage, rade volje kaj narediti fare qcs. volentieri
filoz. volja do moči volontà di potere
jur. pogodbena volja libertà contrattuale
polit. misija dobre volje missione di buona volontà - vólk (-a) m
1. zool. lupo (Canis lupus):
volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
krdelo volkov branco di lupi
pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
pren. jesti kot volk mangiare voracemente
volk in volkulja il lupo e la lupa
2. pejor. belva
3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido
4. (v predik. rabi)
biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.
5. med. lupus
6. pog. kem. zeleni volk verderame
7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
navt. morski volk lupo di mare
pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
PREGOVORI:
kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
človek človeku volk homo homini lupus - volo m
1. let, letenje:
al volo v letu; pren. takoj, v hipu
a volo d'uccello iz ptičje perspektive; pren. globalno, celostno
in volo v letu
tiro a volo, al volo streljanje na premične tarče, na glinaste golobe
volo planato let z razprtimi krili
volo radente nizki let
alzarsi, levarsi a volo, in volo poleteti
capire qcs. al volo pren. kaj pri priči razumeti
prendere il volo odleteti; pren. pobegniti, izginiti
2. aero let; ekst. polet:
volo ad alta, a bassa quota visoki, nizki let
volo a motore, a vela letenje z motornimi letali, jadralno letenje
volo spaziale vesoljski polet
3. ekst. jata (ptic); eskadrilja (letal)
4. ekst. pot (izstrelka)
5. šport skok (vratarja), (smučarki) skok, polet
al volo v zraku; pren. takoj
cogliere al volo l'occasione propizia takoj izkoristiti priložnost
colpire la palla al volo šport streljati iz voleja
far fare un volo a qcn. pren. pog. koga spoditi
6. ekst. skok, padec (z visokega)
7. ekst. skok:
in un volo takoj
andare a volo pren. trgov. prodajati se dobro
8. pren. vzlet:
volo poetico pesniški vzlet - volontà f
1. volja:
a volontà po želji
a mia, tua, sua volontà po moji, tvoji, njegovi (njeni) volji:
dettare le ultime volontà narediti oporoko
2. volja, pripravljenost:
il ragazzo non ha volontà di studiare dečku se ne ljubi študirati
3. jezik
verbi di volontà volitivni glagoli
4. pravo volja, voljnost:
volontà colpevole krivda - volpe f
1. zool. lisica (Vulpes):
volpe argentata srebrna lisica (Vulpes fulva)
volpe del deserto, della sabbia fenek, puščavska lisica (Fennecus zerda)
volpe di mare lisičji som, morska lisica (Alopias vulpes)
volpe rossa lisica (Vulpes vulpes)
2. lisica (krzno)
3. pren. lisjak, zvitež
4. med. plešavost, alopecija
5. bot. (golpe) snetivost
PREGOVORI: con la volpe convien volpeggiare preg. kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti - vōlta1 f
1. obračanje, obrat; ovinek, zavoj:
a volta di corriere ekst. takoj, z obratno pošto
andare in volta, girare in volta obrniti, obračati se
dar volta, dar di volta il cervello ponoreti
dar la volta skisati se (vino)
fare una volta zavijati (cesta)
mettere in volta pognati v beg
2. navt. namotavanje (vrvi):
dar volta namotati vrv (na priveznik)
3. aero pentlja, luping
4. šport
gran volta veletoč (orodna telovadba)
5. volta (ples)
6. smer:
alla volta di proti:
partimmo alla volta di Milano odpotovali smo proti Milanu
7. pren. vrstni red, vrsta, zaporedje:
a volta a volta po vrsti
alla volta, per volta po:
uno, due alla volta po eden, po dva
è la mia volta jaz sem na vrsti, na meni je vrsta
ogni cosa a sua volta vse ob svojem času
si alzò e parlò a sua volta vstal je in tudi sam spregovoril
volta per volta od primera do primera
8. pot, krat:
una volta enkrat
due, tre volte dvakrat, trikrat
cento, mille volte stokrat, tisočkrat
a volte, alle volte, certe volte včasih
altra volta v preteklosti
di volta in volta vsakič
molte, tante volte pogostoma, velikokrat
poche, rare volta malokdaj
una volta nekoč
una volta, una buona volta! vendar
una volta che (giacché) ker
una volta per tutte enkrat za vselej
una volta tanto vsake toliko - volto m
1. knjižno (viso) obraz:
a volto aperto pren. odkrito
avere la maschera al volto, sul volto pren. pretvarjati se
cambiare in volto prebledeti, zardeti
gettare qcs. in volto a qcn. komu kaj vreči v obraz, očitati
2. pren. (zunanji) videz
3. pren. obraz, bistvo, narava:
mostrare il vero volto di qcn. pokazati svoj pravi obraz - voto m
1. relig. zaobljuba:
voti solenni večne zaobljube
fare un voto zaobljubiti, zaobljubljati se
prendere, pronunciare i voti zaobljubiti se, stopiti v (cerkveni) red
2. relig. ex voto, zaobljubni dar
3.
voti pl. pren. knjižno volja, želja; voščilo:
ciò era nei voti di tutti to so si vsi želeli
fare, formulare voti di successo voščiti, zaželeti uspeh
4. pravo glas, glasovanje:
diritto di voto volilna pravica
voto di fiducia zaupnica
voto palese, segreto javno, tajno glasovanje
voto di lista, di preferenza glas, glasovanje za kandidatno listo, preferenčni glas
5. ekst. glasovnica
6. šol. ocena:
voti alti, bassi, mediocri visoke, nizke, povprečne ocene
essere promosso a pieni voti napredovati, izdelati razred z najvišjimi ocenami - vozáriti (-im)
A) imperf.
1. carreggiare
2. pren. guidare, condurre:
vozariti avtomobil guidare l'automobile
B) vozáriti se (-im se) imperf. refl. (voziti se) andare (con mezzo di trasporto):
vozariti se na kolesu, s kolesom andare in bicicletta
vozariti se v avtomobilu andare in automobile - vozíti (vózim)
A) imperf.
1. guidare; intr. viaggiare, marciare:
voziti avto guidare la macchina
voziti z veliko hitrostjo viaggiare a grande velocità
2. portare, trasportare:
voziti tovor trasportare un carico
voziti otroka v vozičku portare il bambino in carrozzella
3. fare corse, viaggiare, andare:
avtobus vozi vsako uro l'autobus fa corse ogni ora
vlak vozi do Celja il treno va fino a Celje
srečno vozi! buon viaggio!
4. pog. (shajati, živeti) campare, vivere:
kako gre? Nekako vozimo come va? Si tira a campare, si campa
5. pog. (v medmetni rabi)
ti pa vozi! e tu via! tu vattene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
barko voziti barcollare ubriaco, sbevazzare
pren. pav, puran vozi kočijo il pavone, il tacchino fa la ruota
šport. voziti slalom, smuk correre lo slalom, la discesa libera
voziti kot za stavo correre come un bolide
voziti v tretji prestavi andare in terza
voziti po desni, po levi tenere la destra, la sinistra
voziti samokolnico scariolare
voziti s sanmi marmor, kamenje lizzare il marmo, le pietre
B) vozíti se (vózim se) imperf. refl. andare, circolare, viaggiare:
voziti se na kolesu, v kočiji andare in bicicletta, in carrozza (scarrozzare)
v službo voziti se z vlakom andare a lavorare in treno, col treno