Franja

Zadetki iskanja

  • vicēnda f

    1. menjava, izmenjavanje, alterniranje:
    la vicenda delle stagioni menjava letnih časov
    l'umana vicenda človeško življenje

    2. agr. kolobarjenje, rotacija

    3. pripetljaj, dogodek, doživljaj:
    con alterne vicende z menjajočo se srečo
    narrare le proprie vicende pripovedovati svoje zgode in nezgode
  • vicino

    A) agg.

    1. bližen, soseden:
    case vicine sosedne hiše
    parente vicino pren. bližnji sorodnik
    stati vicini sosedne države

    2. bližen, ki je blizu:
    essere vicino a partire pripravljati se na odhod
    essere vicino ai quaranta biti blizu štiridesetim letom

    3. pren. soroden, podoben

    B) m (f -na) sosed, soseda:
    essere in buoni, cattivi rapporti coi vicini biti v dobrih, slabih odnosih s sosedi

    C) avv. blizu, poleg:
    da vicino od blizu, pren. dobro, natančno, podrobno:
    conoscere qcn., qcs. da vicino koga, kaj dobro poznati
    farsi vicino približevati se

    Č) prep. vicino a

    1. zraven, blizu:
    ci sono andato vicino pren. malo je manjkalo (do česa), skoraj bi bil...

    2. pri:
    vicino a Gorizia pri Gorici
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • vídez (-a) m apparenza, aspetto, aria, cera; forma, fisionomia:
    ženska prijetnega videza una donna dall'aspetto piacente
    utrujen videz aria stanca
    mesto dobiva drugačen videz la città sta acquisendo una nuova fisionomia
    poznati na videz conoscere di vista
    za videzom (pod zunanjostjo) sotto la scorza
    varovati zunanji videz salvare le apparenze
    ne se ustavljati pri videzu stvari andare oltre la superficie delle cose
    videz vara l'apparenza inganna
  • vigilia f

    1. knjižno (veglia) prebedena noč

    2. relig. vigilije

    3. ekst. post:
    far vigilia postiti se

    4. ekst. dan pred; predvečer:
    la vigilia dell'esame dan pred izpitom
    alla vigilia della guerra na predvečer vojne
    vigilia di Natale sveti večer
  • vigílija (-e) f rel. vigilia:
    božična vigilija vigilia di Natale
    velikonočna vigilija sabato santo
    postiti se far vigilia
  • vihár (-ja) m

    1. bufera, burrasca, tempesta, temporale:
    vihar besni, buči, tuli la tempesta infuria, ruggisce
    vihar lomi, ruva drevje la tempesta spezza, sradica gli alberi
    vihar nastane, se poleže, umiri la tempesta scoppia, si calma
    kljubovati viharju affrontare, tener testa alla tempesta
    orkanski vihar uragano
    snežni vihar bufera di neve
    tropski vihar ciclone tropicale, tifone
    fiz. magnetni vihar tempesta magnetica

    2. pren. (hrup, nemir; prepir) putiferio; lite

    3. pren. bufera, tempesta, turbine:
    vihar vojne la bufera, il turbine della guerra

    4. pren. (velika mera, velika množina) subisso; pog. fracco:
    vihar ploskanja un subisso di applausi
    pren. vihar v kozarcu vode tempesta in un bicchier d'acqua
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • vihtéti (-ím)

    A) imperf.

    1. brandire; sventolare:
    vihteti bič brandire la frusta
    vihteti zastavice sventolare le bandierine

    2. brandire, maneggiare, usare (nel lavoro), lavorare:
    vihteti kramp, lopato picconare, lavorare con la pala
    vihteti koso falciare
    pren. vihteti pero scrivere
    pren. vihteti kadilnico komu, pred kom incensare qcn.
    vihteti orožje proti komu minacciare qcn. (con le armi)

    B) vihtéti se (-ím se) imperf. refl. slanciarsi, balzare:
    vihteti se na konja balzare in sella
    vihteti se s skale na skalo saltare di roccia in roccia
  • vijúga (-e) f serpentina, spira; circonvoluzione:
    rečna vijuga ansa, meandro
    pot se vzpenja v vijugah il sentiero si inerpica in serpentine
    črevesna, možganska vijuga ansa intestinale, cerebrale
  • vino m

    1. vino:
    vino bianco, rosé, rosso belo, roze, rdeče vino
    vino da dessert, da pasto desertno, namizno vino
    vino secco, abboccato, dolce suho, polsladko, sladko vino
    vino nuovo, vecchio novo, staro vino
    vino d'annata žlahtno vino
    vino artefatto sadno vino
    vino battezzato pren. šalj. krščeno vino
    vino brulé kuhano vino
    vino a denominazione d'origine controllata vino s kontroliranim poreklom
    vino fatturato ponarejeno, nepristno vino
    vino gasato, gassato umetno peneče se vino
    vino mezzo, secondo patočno vino
    vino tipico (nova kategorija za vino da tavola z nekaterimi značilnostmi rajona)
    dire pane al pane e vino al vino pren. naliti čistega vina, reči bobu bob in popu pop

    2. (sadno) vino:
    vino di mele (sidro) jabolčnik
    vino di riso sake

    3. pren. pijanost:
    i fumi del vino pijanost
    avere il vino allegro, triste pren. v pijanem stanju biti vesel, žalosten
    reggere il vino dobro prenesti vino
    smaltire il vino prespati pijanost, strezniti se
    PREGOVORI: buon vino fa buon sangue preg. vino poživlja kri
  • víno (-a) n

    1. agr. vino:
    točiti, pridelovati vino mescere, produrre vino
    napiti se vina ubriacarsi di vino
    belo, rdeče vino vino bianco, rosso
    buteljčno, odprto vino vino da bottiglia, vino sciolto
    razstava vin mostra dei vini
    desertno vino vino da dessert
    pren. iz njega govori vino in vino veritas
    šalj. vino mu je stopilo, zlezlo v glavo il vino gli ha dato alla testa
    pren. vino mu je zlezlo v noge dall'ubriachezza non si regge in piedi
    pren. vino ga je spravilo pod mizo dall'ubriachezza è caduto a terra
    pren. natočiti, naliti komu čistega vina dire pane al pane e vino al vino
    agr. gazirati, rezati, starati vino gassare, tagliare, invecchiare il vino
    rel. darovati kruh in vino consacrare l'ostia
    arhivsko vino vino superiore
    lahko, močno vino vino leggero, vinello; vino forte
    namizno vino vino da tavola
    peneče vino vino spumante, spumante
    ponarejeno, nepristno vino vino sofisticato
    sladko, suho vino vino dolce, vino secco
    vrhunsko vino (z geografskim poreklom) vino pregiato doc
    farm. železno vino vino chinato
    kuhano vino vino brulè
    mašno vino vino della, da messa

    2. (alkoholna pijača iz sadnega soka) vino:
    malinovo, ribezovo, riževo vino vino di lamponi, di ribes, di riso (sakè)

    3. pren. (opojnost, omamnost) ebbrezza, voluttà:
    vino sanj l'ebbrezza dei sogni
  • vinto

    A) agg. premagan:
    darla vinta a qcn. komu popustiti, popuščati; komu ustreči
    darle tutte vinte a qcn. komu ničesar ne odreči, razvajati (otroka)
    darsi per vinto vdati se

    B) m (f -ta) premaganec, premaganka
  • violēnza f

    1. nasilnost; surovost; silovitost

    2. sila; nasilje:
    non violenza polit. politika nenasilja
    fare uso della violenza, ricorrere alla violenza zatekati se k nasilju

    3. pravo nasilje:
    violenza carnale posilstvo
    fare, usare violenza a posiliti
  • virtuoso

    A) agg. vrl, čednosten, kreposten

    B) m (f -sa)

    1. krepostna oseba:
    atteggiarsi a virtuoso delati se krepostnega

    2. virtuoz, virtuozinja
  • vírus (-a) m

    1. biol. virus:
    virus gripe, stekline il virus dell'influenza, dell'idrofobia
    okužiti se z virusom contagiarsi con un virus

    2. inform. virus
  • viséti (-ím) imperf.

    1. pendere; penzolare; pren. pendere, incombere:
    slika visi na steni il quadro pende dalla parete
    visel je do pasu skozi okno pendeva dalla finestra dalla cintola
    na nebu visijo težki deževni oblaki nel cielo incombono nubi gravide di pioggia

    2. pren. trattenersi, starsene; stare appeso a, curvo su:
    ves dan visi v gostilni se ne sta tutto il giorno all'osteria
    ure in ure visi na računalniku se ne sta ore e ore appeso al computer

    3. ekst. viseti na rifinire, limare:
    viseti na vsaki besedi, na vsakem stavku rifinire ogni parola, ogni frase

    4. pren. viseti med pendere tra:
    bolnik visi med življenjem in smrtjo il malato pende tra la vita e la morte

    5. pren. viseti nad incombere (di minaccia)
    nad človeštvom visi atomska vojna sull'umanità incombe la minaccia di una guerra atomica

    6. pren. viseti na essere legato a:
    kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji il contadino è legato anima e corpo alla sua terra

    7. pren. essere incerto:
    vreme visi il tempo è incerto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šah. figura visi è in pericolo una figura
    pren. oči vseh so visele na njem gli sguardi di tutti erano fissi su di lui
    obleka kar visi na njem l'abito gli pende addosso
    pren. viseti na lasu, na niti, na nitki esser appeso a un filo
    pren. družina visi na očetovih ramah è il padre a mantenere (tutta) la famiglia
    pren. viseti komu na vratu importunare, infastidire, scocciare qcn.
    pren. viseti v zraku campare per aria; essere imminente; essere incerto
    pren. trditve, ki visijo v zraku asserzioni campate per aria
    pren. pomlad visi v zraku la primavera brilla nell'aria
    pren. potovanje visi v zraku il viaggio è ancora incerto
    pren. nad glavo mu visi Damoklejev meč incombe su di lui la spada di Damocle
    vulg. vsi mi že dol visijo ne ho le tasche piene di tutti
    vulg. njegova zahteva mi dol visi della sua richiesta me ne impipo, me ne frego
  • visita f

    1. obisk:
    visita di dovere, di omaggio dolžnostni, vljudnostni
    visita privata, ufficiale zasebni, uradni obisk
    visita pastorale relig. kanonična vizitacija
    visita a un amico, a un malato obisk prijatelja, bolnika
    visita di S. Elisabetta pren. zelo dolg obisk
    visita del Signore pren. nesreča
    abito da visita popoldanska obleka
    biglietto da visita vizitka
    andare, essere in visita da qcn. iti h komu, biti pri kom na obisku
    fare visita a obiskati (koga)

    2. med. pregled:
    visita ambulatoriale, domiciliare ambulantni pregled, pregled na domu
    visita di controllo, generale, medica, specialistica kontrolni, splošni, zdravniški, specialistični pregled
    marcar visita voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled
    passare la visita dati se pregledati

    3. ekst. pregled, preiskava, inšpekcija:
    visita alle carceri, alla scuola inšpekcija zaporov, šolska inšpekcija
    visita doganale carinski pregled
    visita delle navi mercantili pregled, preiskava trgovskih ladij
  • viso m

    1. obraz:
    viso magro, paffuto suh, okrogel obraz
    viso pallido, roseo bled, rožnat obraz
    a viso aperto pren. odkrito, pogumno
    viso pallido bledoličnik (tudi pren. šalj.);
    dire qcs. in viso a qcn. kaj komu odkrito povedati
    diventare rosso in viso per la vergogna zardeti od sramu
    gettare qcs. sul viso a qcn. komu kaj očitati
    non guardare in viso qcn. pren. ne zmeniti se za koga

    2. ekst. obraz (poteze):
    viso allegro, imbronciato, serio vesel, hud, resen obraz
    fare buon viso a cattiva sorte pren. sprijazniti se (s čim)
    fare buon viso a qcn. koga veselo, ljubeznivo sprejeti
    fare il viso duro pren. pokazati se strogega, nepopustljivega
  • visôko adv. alto, in alto; altamente:
    visoko dvigniti zastavo levare alta la bandiera
    visoko peti cantare con voce alta
    šport. visoko premagati nasprotnika sconfiggere duramente
    visoko doneče besede parole altisonanti
    preseliti se visoko na sever trasferirsi nel lontano nord
    pren. visoko nositi nos darsi delle arie, montare in superbia
    pren. povzpeti se visoko v družbi, visoko splezati salire in alto, raggiungere alte posizioni, cariche
    biti visoko nad drugimi superare, avanzare di molto gli altri
    PREGOVORI:
    kdor visoko leta, nizko pade chi troppo in alto sal, cade sovente precipitevolissimevolmente
  • vista f

    1. vid; pogled:
    organi della vista vidni organi
    a prima vista na prvi pogled; pren. površno
    a vista ekon. na vpogled
    a vista d'occhio do koder seže oko; zmeraj bolj
    di vista površno
    in vista na očeh (vsem); ekst. dobro znan
    punto di vista pren. mnenje, gledišče
    avere la vista corta slabo videti (tudi pren.);
    avere la vista lunga daleč, dobro videti (tudi pren.);
    avere in vista qcs. pren. biti na tem, da se kaj doseže
    essere fuori di vista biti predaleč (da bi se videlo s prostim očesom)
    essere in vista biti dobro viden; pren. biti zelo znan; pren. biti blizu
    guardare a vista stalno nadzorovati
    mettere in buona, in cattiva vista prikazati v dobri, slabi luči
    perdere di vista qcn. koga zgubiti iz vida (tudi ekst.);
    perdere di vista qcs. kaj zanemariti, za kaj se ne zmeniti več
    sparare a vista streljati brez predhodnega opozorila

    2. pogled, razgled:
    dalla cima si gode una splendida vista z vrha je prekrasen razgled

    3. videz, izgled:
    far bella vista biti lep, prijeten za pogled
    far vista di delati se, pretvarjati se