Franja

Zadetki iskanja

  • stík (-a) m

    1. contatto:
    stik med žicama contatto tra due fili
    prepovedati stik z bolnikom proibire qualsiasi contatto col malato

    2. (mesto, kjer se stika) punto di contatto

    3. elektr. contatto; circuito:
    prekiniti stik interrompere il contatto
    kratki stik corto circuito

    4. contatto, rapporto, relazione; incontro:
    gospodarski, kulturni, politični stiki rapporti economici, culturali, politici
    biti s kom v osebnih, poslovnih avere rapporti personali, d'affari con qcn.
    biti s kom v pismenih stikih essere in rapporto epistolare, in corrispondenza con qcn.
    vtisi ob prvem stiku impressioni riportate al primo incontro

    5. lit.
    polni stik rima
    samoglasniški stik assonanza
    soglasniški stik allitterazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti radarski stik avere un collegamento radar
    biti v tesnem stiku s kom, čim essere in stretto rapporto con qcn.
    priti v stik s kom, čim imparare a conoscere qcn., qcs.
    biti v stiku essere a contatto con
    voj. stik s sovražnikom agganciamento
  • stōffa f

    1. blago:
    stoffa per abiti blago za obleko

    2. pren. pog. sposobnost, prirojeni dar, nadarjenost (tudi absol.):
    avere stoffa biti nadarjen, imeti dar:
    ha la stoffa dell'oratore ima govorniški dar, je rojen govornik
  • stólica (-e) f

    1. šol. cattedra:
    stolica za italijanski jezik cattedra di lingua italiana

    2. star. (glavno mesto) capitale

    3. med. (iztrebljanje) evacuazione, defecazione:
    imeti neredno stolico avere una defecazione irregolare

    4. rel. sede:
    papeška, sveta stolica Santa Sede
    škofovska stolica sede episcopale
  • stōmaco m (pl. -chi, -ci)

    1. anat. želodec:
    stomaco debole, delicato slaboten, občutljiv želodec
    stomaco forte močen želodec
    avere uno stomaco di ferro, di struzzo imeti nojev želodec
    avere qcs., qcn. sullo stomaco imeti kaj, koga v želodcu; česa, koga ne prebaviti
    dare di stomaco bruhati
    fare stomaco, rivoltare lo stomaco obračati želodec; pren. zagnusiti, priskutiti
    fare qcs. contro stomaco narediti kaj brez volje
    riempire, riempirsi lo stomaco pog. polniti želodec, jesti

    2. pren. pog. pogum, korajža:
    a sopportare certa gente ci vuole un bello stomaco če hočeš prenesti nekatere ljudi, potrebuješ precej korajže
    aver lo stomaco di fare qcs. drzniti si kaj narediti
  • straccio2 m (pl. -ci)

    1. cunja, capa; krpa:
    lo straccio per il pavimento krpa za brisanje poda
    ridursi uno straccio biti popolnoma izčrpan

    2. tekstil mikana svila

    3. pog.
    uno straccio di ušiv..., piškav...:
    non avere neppure uno straccio di marito, di vestito ne imeti še tako piškavega moža, ponošene obleke

    4.
    stracci pl. pog. cape, ponošene obleke
  • stréha (-e) f

    1. grad. tetto:
    opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
    sleme strehe comignolo, linea di colmo
    dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
    šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
    hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
    poiskati si streho mettersi al riparo

    2. ekst. tetto, tettoia:
    streha avtomobila il tetto dell'automobile
    streha postaje la tettoia della stazione

    3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
    domača, rodna streha tetto natio, paterno
    ostati brez strehe restare senza tetto
    živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
    pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
    ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
    pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
    pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
    pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
    pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
    pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
    PREGOVORI:
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca
  • stríc (-a) m

    1. zio:
    stric po materi zio materno
    mrzli stric zio cugino (paterno, materno)

    2. (starejši moški) zio; j. it. zi'

    3. pren. protettore, patrono, favoreggiatore:
    imeti veliko stricev avere buone entrature
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti, ostati stric, za strica restare scapolo
    šalj. stric iz Amerike lo zio d'America
    zool. rjavkasti stric grillo del focolare (Acheta domestica)
  • stroncare v. tr. (pres. strōnco)

    1. odtrgati, odlomiti; pren. zlomiti; pren. pobrati (bolezen, nesreča):
    una grave malattia gli ha stroncato la vita pobrala ga je zahrbtna bolezen
    stroncarsi le braccia, le gambe imeti roke, noge trde od utrujenosti

    2. pren. zadušiti (upor)

    3. pren. raztrgati, ostro kritizirati
  • struzzo m zool. afriški noj (Struthio camelus)
    struzzo d'America (nandù) navadni nandu (Rhea americana)
    struzzo australiano (emù) emu (Dromaeus novaehollandiae)
    penne di struzzo nojeva peresa
    avere uno stomaco di struzzo pren. imeti nojev želodec, prebaviti vse
    fare come lo struzzo pren. tiščati glavo v pesek kot noj
  • subjektíven (-vna -o) adj.

    1. soggettivo:
    subjektivni razlogi motivi soggettivi
    subjektivni vidik punto di vista soggettivo

    2. personale, parziale, fazioso, partigiano:
    imeti subjektivna merila essere parziale nelle valutazioni
  • sudicio

    A) agg. (m pl. -ci; f pl. -cie, -ce)

    1. umazan:
    copia sudicia (brutta copia) koncept
    avere la coscienza sudicia pren. imeti nečisto vest

    2. medel, bled (barva)

    3. pren. nepošten, nemoralen; gnusen; nespodoben, opolzek; ekst. podel, zaničevanja vreden:
    è uno sudicio strozzino to je nizkoten oderuh

    B) m (le sing.) umazanija, umazanost (tudi pren.)
  • sufficiēnte

    A) agg.

    1. zadosten:
    essere sufficiente zadostovati, zadoščati

    2. šol. zadostno (ocena)

    B) m (le sing.) tisto, kar zadostuje; zadosti:
    avere il sufficiente per vivere imeti zadosti za preživljanje

    C) m, f ošabnež, ošabnica; nadutež:
    fare il sufficiente biti ošaben, nastopati naduto
  • sufficiēnza f

    1. zadostnost:
    a sufficienza dovolj
    avere sufficienza di qcs. imeti česa zadosti
    averne a sufficienza di qcn. ekst. imeti koga dosti

    2. pren. nadutost, domišljavost:
    aria di sufficienza oholost, nadutost

    3. šol. zadostna ocena
  • súh (-a -o)

    A) adj.

    1. secco, asciutto, arido:
    suha zemlja terra secca
    suh kruh pane secco
    pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

    2. secco, rinsecchito, scheletrito:
    suhe roke braccia rinsecchite

    3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
    suhe gobe funghi secchi
    suho sadje frutta secca

    4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
    suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
    suho britje rasatura a secco

    5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
    suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

    6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
    kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
    pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
    zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
    pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
    teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
    ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
    pren. imeti suho grlo avere sete
    pren. biti suh kot poper essere al verde
    kem. suha destilacija distillazione secca
    suha hrana cibo conservato
    um. suha igla punta secca
    geogr. suha jama grotta asciutta
    pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
    pren. suha južina spilungone
    gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
    kozm. suha koža pelle secca
    fiz. suha para vapore secco
    obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
    gastr. suha salama salamino
    mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
    suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
    suha vejica fuscello, stecco
    elektr. suhi člen elettrolito colloidale
    navt. suhi dok bacino di carenaggio
    teh. suhi led ghiaccio secco
    alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
    šport. suhi trening allenamento in palestra
    grad. suhi zid muro a secco
    agr. suho vino vino secco

    B) súhi (-a -o) m, f, n
    suhi in debeli i magri e i grassi
    likati na suho stirare a secco
    biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
    pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
    hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
    priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno
  • súm (-a) m sospetto:
    sum je utemeljen il sospetto è fondato
    vedenje, ki vzbuja sum un comportamento che da adito a sospetti
    sum leti nanj, nanjo il sospettato è lui, la sospettata è lei
    imeti koga na sumu sospettare di qcn.
    jur. sum umora sospetto di omicidio
  • súša (-e) f siccità, aridità, arsura, aridezza, magra:
    suša je uničila pridelek la siccità ha distrutto il raccolto
    pren. v kleti je suša la cantina è semivuota
    pren. imeti sušo v blagajni, v žepu essere al verde
    pren. čutiti sušo v grlu avere sete, aver voglia di bere
  • svéča (-e) f candela; cera, cero; moccolo; fiz. candela:
    prižgati svečo accendere una candela
    evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali ormai è al lumicino
    pren. imeti sveče pod nosom avere le candele al naso
    bot. papeževa sveča (velecvetni lučnik) tassobarabasso, verbasco (Verbascum thapsus)
    rel. velikonočna sveča cero pasquale
  • svinčén (-a -o) adj.

    1. di piombo, piomboso:
    svinčena posoda vaso di piombo
    svinčena šibra piombo

    2. pren. (po barvi podoben svincu) color del piombo, plumbeo

    3. pren. (težek, moreč) plumbeo, pesante, opprimente, greve:
    svinčeno ozračje atmosfera opprimente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti svinčene noge avere i piedi di piombo
    pren. čutiti svinčeno utrujenost provare una stanchezza pesante
    metal. svinčena plošča lastra di piombo
    tisk. svinčena črka carattere di piombo
    elektr. svinčena mreža piastra di piombo
    svinčeni akumulator accumulatore al piombo
  • svínjski (-a -o) adj.

    1. porcino, suino, per maiali, di maiale:
    svinjsko meso carne di maiale
    svinjska mast grasso di maiale, strutto
    svinjsko usnje cuoio di maiale
    svinjski hlev porcile
    svinjski pastir porcaio
    svinjska krma mangime per maiali

    2. pejor. sporco; ekst. sconcio, osceno, indecente:
    svinjska roka mano sporca
    svinjska šala barzelletta sporca, sconcia

    3. (ki se pojavlja v močni obliki) forte, intenso, infernale, cane:
    svinjski mraz freddo cane
    svinjska vročina caldo infernale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti svinjski do koga essere cattivo con qcn.
    imeti svinjski dan aver avuto una giornata faticosa
    imeti svinjsko srečo avere una fortuna da matti
    svinjsko vreme brutto tempo
    bot. svinjska dušica (navadni kristavec) stramonio (Datura stramonium)
    vet. svinjska kuga peste suina
    bot. svinjska reja (srpasta meteljka) erba falcata (Medicago falcata)
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. svinjski koren scrofularia (Scrophularia)
    gastr. svinjska bržola v vinu maiale ubriaco
    svinjska krača ginocchiello
    svinjska panceta pancetta di maiale; tosk. rigatino, ventresca
    svinjska rebrca costereccio tosk.
    svinjska salama soppressa
    svinjska zarebrnica na žaru rosticciana
    svinjski file costina
    svinjski hrbet arista
    svinjsko črevo busecchia
    svinjsko ledje lonza
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari