stík (-a) m
1. contatto:
stik med žicama contatto tra due fili
prepovedati stik z bolnikom proibire qualsiasi contatto col malato
2. (mesto, kjer se stika) punto di contatto
3. elektr. contatto; circuito:
prekiniti stik interrompere il contatto
kratki stik corto circuito
4. contatto, rapporto, relazione; incontro:
gospodarski, kulturni, politični stiki rapporti economici, culturali, politici
biti s kom v osebnih, poslovnih avere rapporti personali, d'affari con qcn.
biti s kom v pismenih stikih essere in rapporto epistolare, in corrispondenza con qcn.
vtisi ob prvem stiku impressioni riportate al primo incontro
5. lit.
polni stik rima
samoglasniški stik assonanza
soglasniški stik allitterazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti radarski stik avere un collegamento radar
biti v tesnem stiku s kom, čim essere in stretto rapporto con qcn.
priti v stik s kom, čim imparare a conoscere qcn., qcs.
biti v stiku essere a contatto con
voj. stik s sovražnikom agganciamento
Zadetki iskanja
- stōffa f
1. blago:
stoffa per abiti blago za obleko
2. pren. pog. sposobnost, prirojeni dar, nadarjenost (tudi absol.):
avere stoffa biti nadarjen, imeti dar:
ha la stoffa dell'oratore ima govorniški dar, je rojen govornik - stólica (-e) f
1. šol. cattedra:
stolica za italijanski jezik cattedra di lingua italiana
2. star. (glavno mesto) capitale
3. med. (iztrebljanje) evacuazione, defecazione:
imeti neredno stolico avere una defecazione irregolare
4. rel. sede:
papeška, sveta stolica Santa Sede
škofovska stolica sede episcopale - stōmaco m (pl. -chi, -ci)
1. anat. želodec:
stomaco debole, delicato slaboten, občutljiv želodec
stomaco forte močen želodec
avere uno stomaco di ferro, di struzzo imeti nojev želodec
avere qcs., qcn. sullo stomaco imeti kaj, koga v želodcu; česa, koga ne prebaviti
dare di stomaco bruhati
fare stomaco, rivoltare lo stomaco obračati želodec; pren. zagnusiti, priskutiti
fare qcs. contro stomaco narediti kaj brez volje
riempire, riempirsi lo stomaco pog. polniti želodec, jesti
2. pren. pog. pogum, korajža:
a sopportare certa gente ci vuole un bello stomaco če hočeš prenesti nekatere ljudi, potrebuješ precej korajže
aver lo stomaco di fare qcs. drzniti si kaj narediti - straccio2 m (pl. -ci)
1. cunja, capa; krpa:
lo straccio per il pavimento krpa za brisanje poda
ridursi uno straccio biti popolnoma izčrpan
2. tekstil mikana svila
3. pog.
uno straccio di ušiv..., piškav...:
non avere neppure uno straccio di marito, di vestito ne imeti še tako piškavega moža, ponošene obleke
4.
stracci pl. pog. cape, ponošene obleke - stréha (-e) f
1. grad. tetto:
opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
sleme strehe comignolo, linea di colmo
dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
poiskati si streho mettersi al riparo
2. ekst. tetto, tettoia:
streha avtomobila il tetto dell'automobile
streha postaje la tettoia della stazione
3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
domača, rodna streha tetto natio, paterno
ostati brez strehe restare senza tetto
živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
PREGOVORI:
bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca - stríc (-a) m
1. zio:
stric po materi zio materno
mrzli stric zio cugino (paterno, materno)
2. (starejši moški) zio; j. it. zi'
3. pren. protettore, patrono, favoreggiatore:
imeti veliko stricev avere buone entrature
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti, ostati stric, za strica restare scapolo
šalj. stric iz Amerike lo zio d'America
zool. rjavkasti stric grillo del focolare (Acheta domestica) - stroncare v. tr. (pres. strōnco)
1. odtrgati, odlomiti; pren. zlomiti; pren. pobrati (bolezen, nesreča):
una grave malattia gli ha stroncato la vita pobrala ga je zahrbtna bolezen
stroncarsi le braccia, le gambe imeti roke, noge trde od utrujenosti
2. pren. zadušiti (upor)
3. pren. raztrgati, ostro kritizirati - struzzo m zool. afriški noj (Struthio camelus)
struzzo d'America (nandù) navadni nandu (Rhea americana)
struzzo australiano (emù) emu (Dromaeus novaehollandiae)
penne di struzzo nojeva peresa
avere uno stomaco di struzzo pren. imeti nojev želodec, prebaviti vse
fare come lo struzzo pren. tiščati glavo v pesek kot noj - subjektíven (-vna -o) adj.
1. soggettivo:
subjektivni razlogi motivi soggettivi
subjektivni vidik punto di vista soggettivo
2. personale, parziale, fazioso, partigiano:
imeti subjektivna merila essere parziale nelle valutazioni - sudicio
A) agg. (m pl. -ci; f pl. -cie, -ce)
1. umazan:
copia sudicia (brutta copia) koncept
avere la coscienza sudicia pren. imeti nečisto vest
2. medel, bled (barva)
3. pren. nepošten, nemoralen; gnusen; nespodoben, opolzek; ekst. podel, zaničevanja vreden:
è uno sudicio strozzino to je nizkoten oderuh
B) m (le sing.) umazanija, umazanost (tudi pren.) - sufficiēnte
A) agg.
1. zadosten:
essere sufficiente zadostovati, zadoščati
2. šol. zadostno (ocena)
B) m (le sing.) tisto, kar zadostuje; zadosti:
avere il sufficiente per vivere imeti zadosti za preživljanje
C) m, f ošabnež, ošabnica; nadutež:
fare il sufficiente biti ošaben, nastopati naduto - sufficiēnza f
1. zadostnost:
a sufficienza dovolj
avere sufficienza di qcs. imeti česa zadosti
averne a sufficienza di qcn. ekst. imeti koga dosti
2. pren. nadutost, domišljavost:
aria di sufficienza oholost, nadutost
3. šol. zadostna ocena - súh (-a -o)
A) adj.
1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)
2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite
3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca
4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco
5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica
6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco
B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno - súm (-a) m sospetto:
sum je utemeljen il sospetto è fondato
vedenje, ki vzbuja sum un comportamento che da adito a sospetti
sum leti nanj, nanjo il sospettato è lui, la sospettata è lei
imeti koga na sumu sospettare di qcn.
jur. sum umora sospetto di omicidio - súša (-e) f siccità, aridità, arsura, aridezza, magra:
suša je uničila pridelek la siccità ha distrutto il raccolto
pren. v kleti je suša la cantina è semivuota
pren. imeti sušo v blagajni, v žepu essere al verde
pren. čutiti sušo v grlu avere sete, aver voglia di bere - svéča (-e) f candela; cera, cero; moccolo; fiz. candela:
prižgati svečo accendere una candela
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali ormai è al lumicino
pren. imeti sveče pod nosom avere le candele al naso
bot. papeževa sveča (velecvetni lučnik) tassobarabasso, verbasco (Verbascum thapsus)
rel. velikonočna sveča cero pasquale - svinčén (-a -o) adj.
1. di piombo, piomboso:
svinčena posoda vaso di piombo
svinčena šibra piombo
2. pren. (po barvi podoben svincu) color del piombo, plumbeo
3. pren. (težek, moreč) plumbeo, pesante, opprimente, greve:
svinčeno ozračje atmosfera opprimente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti svinčene noge avere i piedi di piombo
pren. čutiti svinčeno utrujenost provare una stanchezza pesante
metal. svinčena plošča lastra di piombo
tisk. svinčena črka carattere di piombo
elektr. svinčena mreža piastra di piombo
svinčeni akumulator accumulatore al piombo - svínjski (-a -o) adj.
1. porcino, suino, per maiali, di maiale:
svinjsko meso carne di maiale
svinjska mast grasso di maiale, strutto
svinjsko usnje cuoio di maiale
svinjski hlev porcile
svinjski pastir porcaio
svinjska krma mangime per maiali
2. pejor. sporco; ekst. sconcio, osceno, indecente:
svinjska roka mano sporca
svinjska šala barzelletta sporca, sconcia
3. (ki se pojavlja v močni obliki) forte, intenso, infernale, cane:
svinjski mraz freddo cane
svinjska vročina caldo infernale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti svinjski do koga essere cattivo con qcn.
imeti svinjski dan aver avuto una giornata faticosa
imeti svinjsko srečo avere una fortuna da matti
svinjsko vreme brutto tempo
bot. svinjska dušica (navadni kristavec) stramonio (Datura stramonium)
vet. svinjska kuga peste suina
bot. svinjska reja (srpasta meteljka) erba falcata (Medicago falcata)
teh. svinjska noga piede di porco
bot. svinjski koren scrofularia (Scrophularia)
gastr. svinjska bržola v vinu maiale ubriaco
svinjska krača ginocchiello
svinjska panceta pancetta di maiale; tosk. rigatino, ventresca
svinjska rebrca costereccio tosk.
svinjska salama soppressa
svinjska zarebrnica na žaru rosticciana
svinjski file costina
svinjski hrbet arista
svinjsko črevo busecchia
svinjsko ledje lonza - svój (svôja -e)
A) adj.
1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra
2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione
3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori
4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola
5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto
6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento
7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina
8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli
9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto
10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio
B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari