Franja

Zadetki iskanja

  • dialogo m (pl. -ghi)

    1. dialog, dvogovor; pogovor, razgovor:
    avere un dialogo con qcn. pogovarjati se s kom

    2. lit. dialog

    3. dialog, medsebojno razumevanje; razmerje:
    il dialogo fra genitori e figli razmerje med starši in otroki
  • diástola (-e) f med. diastole:
    sistola in diastola sistole e diastole
  • diavolo

    A) m (f -la, -lessa)

    1. hudič, vrag:
    nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
    è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
    il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
    essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
    abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
    andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
    mandare al diavolo poslati k hudiču
    fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
    avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
    fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

    2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
    è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
    fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
    avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
    sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

    3. pren.
    buon diavolo dobričina
    povero diavolo ubožec, nesrečnik

    4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
    che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
    dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
    che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

    5. igre škis (pri taroku)

    6. zool.
    diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
    diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
    la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
    il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

    B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

    C) avv.

    1.
    alla diavola zanič; na vse pretege:
    lavorare alla diavola delati na vse pretege

    2.
    pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
  • dichiarare

    A) v. tr. (pres. dichiaro)

    1. izjaviti, izjavljati; razjasniti; igre licitirati (pri bridgeu):
    dichiarare il proprio amore a qcn. izjaviti komu ljubezen

    2. svečano izjaviti, izjavljati; objaviti, objavljati:
    io sottoscritto dichiaro che podpisani izjavljam, da
    dichiarare guerra (a) napovedati vojno; pren. nasprotovati
    dichiarare il proprio reddito prijaviti dohodek
    dichiarare lo sciopero generale razglasiti splošno stavko
    dichiarare qcn. in arresto aretirati koga

    3. razglasiti, razglašati; imenovati:
    dichiarare qcn. innocente pravo oprostiti koga
    l'atto è stato dichiarato nullo akt, odločba je bila razveljavljena
    dichiarare qcn. erede koga imenovati za dediča
    dichiarare qcn. vincitore razglasiti koga za zmagovalca
    vi dichiaro marito e moglie razglašam vaju za moža in ženo

    B) ➞ dichiararsi v. rifl. (pres. mi dichiaro)

    1. kazati se, imeti se (za):
    puoi dichiararti fortunato lahko se imaš za srečnega
    si è dichiarato favorevole all'iniziativa strinjal se je s pobudo, pokazal se je naklonjenega pobudi

    2. izjaviti, izjavljati ljubezen
  • difēndere*

    A) v. tr. (pres. difēndo)

    1. braniti; varovati; ščititi; opravičiti, opravičevati:
    difendere i propri interessi braniti svoje koristi
    difendere qcn. a spada tratta pren. koga braniti z vsemi močmi

    2. pravo braniti; biti branilec, zagovornik:
    difendere una causa biti branilec v sporu

    3. (sostenere) podpreti, podpirati; braniti:
    difendere le proprie ragioni braniti svoja stališča

    B) ➞ difēndersi v. rifl. (pres. mi difēndo)

    1. braniti se; varovati se:
    difendersi dalla neve, dal nemico braniti se pred mrazom, pred sovražnikom

    2. pravo braniti se:
    difendersi in giudizio braniti se na razpravi

    3. opravičiti, opravičevati se

    4. pog. znajti se; odnesti jo:
    in matematica non è bravissimo ma si difende v matematiki ni posebno močen, se pa nekako znajde, za silo mu pa gre
  • difētto m

    1. pomanjkanje, nezadostnost:
    essere in difetto di qcs. primanjkovati
    in difetto pisarn. v nasprotnem primeru, sicer:
    è pregato di intervenire immediatamente, in difetto provvederemo noi prosimo vas, da takoj ukrepate, v nasprotnem primeru bomo ukrepali mi
    per difetto mat. zaokroženo navzdol

    2. napaka, hiba:
    difetto di fabbricazione tovarniška napaka
    difetto fisico telesna hiba

    3. napaka, grda navada, razvada:
    ha il difetto di parlare troppo ima to grdo navado, da preveč govori
    trovarsi in difetto ne imeti prav
  • differire

    A) v. tr. (pres. differisco) (rinviare) odložiti, odlagati; preložiti, prelagati:
    l'esecuzione del progetto è differita al prossimo anno izvedba projekta je preložena na prihodnje leto

    B) v. intr. razlikovati se, biti različen; biti nasproten; ne ujemati se:
    differire da qcn., da qcs., in, per qcs. razlikovati se v čem od koga, od česa
  • difficile

    A) agg.

    1. težek, težaven; zapleten:
    un lavoro difficile težko delo
    una domanda difficile težko vprašanje
    un problema difficile težek problem
    un percorso difficile naporna, težko prehodna pot
    rendere la vita difficile a qcn. komu zagreniti življenje

    2. težek, mučen, neznosen, dvoumen:
    anni difficili težka leta
    trovarsi in una situazione difficile biti v mučnem položaju

    3. neprijazen; neznosen, osoren:
    un ragazzo difficile neprijazen deček

    4. zahteven, izbirčen; tečen:
    un cliente difficile zahtevna stranka, tečnež

    5. prefinjen, aristokratski:
    gusti difficili prefinjen okus
    fare il difficile delati se važnega

    6. (z nedoločno vrednostjo) težko, malo verjetno:
    è difficile che venga težko, da bo prišel

    B) m težava:
    questo è il difficile v tem je težava
    andare nel difficile stvari komplicirati
  • diffidare

    A) v. intr. (pres. diffido) ne zaupati; dvomiti:
    diffidare di tutto e di tutti dvomiti o vsem in vsakomer, nikomur ne zaupati

    B) v. tr. opomniti, opominjati; opozoriti, opozarjati; pozvati, pozivati:
    diffidare qcn. dal servirsi di un oggetto non suo opozoriti koga, naj ne uporablja predmeta, ki ni njegov
  • dignità f

    1. dostojanstvo:
    gli uomini nascono uguali per dignità e diritti ljudje se rojevajo z enakimi pravicami in dostojanstvom

    2. čast, samospoštovanje

    3. funkcija, položaj, status; privilegij

    4. pl. dostojanstveniki, predstavniki, visoke osebnosti:
    alla cerimonia sono intervenute le massime dignità militari, civili e religiose proslave so se udeležili najvišji vojaški, civilni in verski predstavniki
  • di gran lunga avv. zdaleč:
    è di gran lunga il più bravo di tutti je zdaleč od vseh najsposobnejši
  • díh (-a) m

    1. respiro:
    pridrževati dih trattenere il respiro

    2. fiato:
    jemati dih togliere il fiato

    3. knjiž. alito; soffio:
    pomladni dih il soffio della primavera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    čakati brez diha aspettare col fiato sospeso
    pren. do zadnjega diha fino all'ultimo respiro
    v tem ni niti diha resnica non vi è neanche un briciolo di verità
  • díkcija (-e) f (izreka, način podajanja) dizione, pronuncia; jur. pren.
    dikcija zakona ne dopušča dvoma il testo della legge è inequivocabile
  • dilettante

    A) m, f

    1. ljubitelj, ljubiteljica; amater, amaterka:
    dilettante di musica ljubitelj glasbe, glasbeni amater
    la rappresentativa dei dilettanti lombardi šport moštvo lombardijskih amaterjev

    2. slabš. diletant, nestrokovnjak, šušmar:
    è solo un dilettante! navaden diletant je!

    B) agg. ljubiteljski, amaterski; diletantski:
    pittore dilettante amaterski slikar, slikar amater
  • dìm (díma) m

    1. fumo:
    črn, gost, zadušljiv dim fumo nero, denso, soffocante
    iz gorečega gozda so se valili oblaki dima dal bosco in fiamme venivano nuvole di fumo

    2. hist. gabella del fumo, focatico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    morski dim foschia
    pren. dim in pena fumo
    pren. njegove obljube so prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, è uno che vende fumo
    pren. iti v dim andare in fumo
    potegniti nekaj dimov farsi una fumatina, tirare due boccate di fumo
    obesiti meso v dim affumicare la carne
    PREGOVORI:
    ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto
  • dimettere*

    A) v. tr. (pres. dimetto)

    1. odpustiti, odpuščati:
    il degente è stato dimesso dall'ospedale bolnika so odpustili iz bolnišnice

    2. odstaviti, odstavljati; odpustiti, odpuščati; odpoklicati:
    dimettere uno da una carica odstaviti koga s funkcije
    lo stabilimento ha dovuto dimettere molti dipendenti tovarna je morala odpustiti veliko delavcev

    B) ➞ dimettersi v. rifl. (pres. mi dimetto) odstopiti, demisionirati
  • dintorno

    A) avv. (intorno) okoli, naokrog

    B) prep.
    dintorno a okoli, okrog:
    dintorno alla casa okoli hiše

    C)
    dintorni m pl. okolica; periferija:
    Milano e i suoi dintorni Milano in njegova okolica
  • dio

    A) m

    1. relig.
    Dio (samo sing.) Bog:
    credere in Dio verovati v Boga
    Madre di Dio Mati božja
    la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
    bene di Dio pren. obilje
    castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
    grazie a Dio hvala bogu!
    come è vero Dio Bog mi je priča
    Dio sa quando bogve kdaj, morda
    andarsene con Dio oditi
    viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
    lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
    Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
    come Dio volle končno, vendarle
    per l'amor di Dio! za božjo voljo!
    Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!

    2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
    gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije

    3. ekst. bog:
    canta come un dio poje božansko
    il denaro è il suo dio denar je njegov bog
    PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne

    B) inter. bog!:
    Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
    Dio buono!, sant'Iddio! o bog!
  • dipingere*

    A) v. tr. (pres. dipingo)

    1. slikati, naslikati:
    dipingere un quadro napraviti sliko
    dipingere su vetro slikati na steklo

    2. poslikati; pobarvati

    3. pren. slikati, opisati:
    il diavolo non è poi brutto come si dipinge hudič ni vendar tako črn, kot ga slikajo

    B) ➞ dipingersi v. rifl. (pres. mi dipingo)

    1. pokazati se:
    in volto gli si dipinse la paura na obrazu se mu je pokazal strah

    2. (truccarsi) barvati se
  • diramare

    A) v. tr. (pres. diramo) razposlati, razpošiljati; širiti; izdati:
    diramare una notizia razširiti novico
    diramare un ordine izdati ukaz

    B) ➞ diramare, diramarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ diramo)

    1. izvirati

    2. pren. širiti se:
    la notizia si è diramata dovunque novica se je razširila povsod