tremarēlla f pog. trema, trepetec, tresavica; ekst. strah, vznemirjenje:
avere la tremarella imeti tremo, tresti se, trepetati, bati se
Zadetki iskanja
- trentuno
A) agg. enaintrideset, enaintrideseti
B) m
1. (število) enaintrideset:
battere il trentuno pren. popihati jo
chi ha fatto trenta può fare trentuno pren. če si prišel tako daleč, ne pusti dela nedokončanega
dare nel trentuno pren. znajti se v težavah
prendere, voltare il trentuno pren. oditi
2.
trentuno reale igre (bazzica) ○ (vrsta igre s kartami) - trenútek (-tka) m
1. momento, attimo; pog. momentino:
trenutek, prosim! un momento, prego!
oprostite za trenutek mi scusi un momentino
srečni, temni trenutki življenja momenti felici, oscuri della vita
2. (kratek čas v neomejenem trajanju) momento, istante:
v tistem trenutku se je spomnil na mater in quel momento si ricordò della madre
3. (z okoliščinami vred omejeno trajanje) momento, condizione, circostanza:
to je zgodovinski trenutek è un momento storico
sedanji politični trenutek le condizioni politiche presenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne dati trenutka miru non dar requie
ne imeti trenutka miru non avere un momento di tranquillità
od trenutka do trenutka je hrup močnejši il baccano aumenta di minuto in minuto
prišel je njegov veliki trenutek è venuta la sua ora
predati se veselim trenutkom darsi, abbandonarsi alla gioia
priti zadnji trenutek arrivare all'ultimo momento
svetli trenutki (duševnega bolnika) i momenti di lucidità (del malato) - trenúten (-tna -o) adj.
1. momentaneo, istantaneo:
trenutna zadrega imbarazzo momentaneo
2. del momento, del tempo, attuale:
oblačiti se po trenutni modi vestirsi secondo la moda attuale
3. improvviso:
trenutni navdih ispirazione improvvisa - trésti (trésem)
A) imperf. agitare, scuotere, scrollare; provocare scosse elettriche; far tremare:
tresti drevo scuotere l'albero
tresti koga za ramo scrollare le spalle a qcn.
pokvarjena električna naprava trese il guasto dell'apparecchio elettrico provoca scosse
trese ga mraz, mrzlica trema dal freddo, dalla febbre
B) trésti se (trésem se) imperf. refl.
1. tremare; vibrare:
tresti se od mraza tremare dal freddo
tresti se od jeze tremare per la rabbia, vibrare d'ira
tresti se kot šiba na vodi tremare come una canna
2. tresti se pred tremare, aver paura di:
tresti se pred kaznijo aver paura del castigo
3. vibrare (di voce, suono):
igrati, da se okna tresejo suonare forte, rumorosamente (da far tremare i vetri)
pren. hlače se mu tresejo ha una paura matta, da morire, se la fa sotto - tréti (trèm)
A) imperf.
1. schiacciare, tritare:
treti lešnike, orehe schiacciare le nocciole, le noci
treti sol v možnarju pestare il sale nel mortaio
2. strofinare, sfregare:
treti otrple mišice strofinare i muscoli irrigiditi
3.
treti konopljo scavezzare, fiaccolare la canapa
treti lan scotolare il lino
4. pren. gravare, soffocare, assillare:
tarejo ga dolgovi è gravato dai debiti
tre ga skrb za otroke è preoccupato per i figli
treti revščino fare la fame, vivere in miseria, nelle ristrettezze, nell'indigenza
znati kaj več kot hruške peči in orehe treti sapere un sacco di cose, essere bravo in tante cose
B) tréti se (trèm se) imperf. refl.
1. aderire (stretto)
2. pren. (gnesti se) pigiarsi, accalcarsi; brulicare:
ljudje so se trli v kino la gente si accalcava davanti al cinematografo
(s smiselnim osebkom v rodilniku) na obali se tre turistov sulla costa c'è calca di turisti
C) tréti si (trèm si) imperf. refl.
treti si glavo preoccuparsi - trétji (-a -e)
A) numer.
1. terzo (3o, III):
tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)
2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi
3. (pri dnevih v mesecu) tre:
tretji februar il tre febbraio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
tretji svet terzo mondo
tretje življenjsko obdobje terza età
rel. tretja božja oseba terza persona divina
rel. tretji red terzo ordine
rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
hist. tretji rajh III Reich
hist. tretji stan terzo stato
lit. tretja oseba terza persona
mat. tretja potenca terza potenza, cubo
mat. tretji koren terza radice, radice cubica
lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
fot. tretji plan terzo piano
tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso
B) trétji (-a -e) m, f, n
voziti v tretji guidare in terza, con la terza
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
v tretje gre rado non c'è due senza tre - trézen (-zna -o) adj.
1. sobrio
2. responsabile, realistico, disincantato, riflessivo, maturo:
trezen pogled na svet una visione realistica, disincantata del mondo
odločiti se po treznem premisleku decidersi dopo matura riflessione
ohraniti trezno glavo conservare la calma, il sangue freddo
PREGOVORI:
kar trezen človek misli, pijan govori bocca ubriaca scopre il fondo del cuore; in vino veritas - tŕgati (-am)
A) imperf.
1. strappare, stracciare, lacerare, squarciare, spezzare:
trgati papir, knjigo stracciare la carta, il libro
trgati tkanino lacerare, strappare la stoffa
trgati verigo spezzare la catena
veter trga oblake il vento squarcia le nubi
2. logorare, consumare:
trgati čevlje logorare le scarpe
3. cogliere; strappare:
trgati cvetove, sadje cogliere i fiori, la frutta
trgati plevel strappare le erbacce
trgati komu knjigo iz rok strappare il libro dalle mani di qcn.
trgati očeta družini strappare il padre alla famiglia
4. (odtegovati) dedurre, detrarre, ritenere, defalcare:
trgati komu petino plače ritenere, dedurre un quinto della paga a qcn.
5. impers. avere forti dolori, fitte:
trga jo v križu ha forti dolori alla schiena
pren. trgati srce strappare il cuore
trgati ušesa rompere i timpani
trgati živce spezzare i nervi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. trgati čevlje po hribih vivere in montagna
pren. trgati hlače v pisarni lavorare come impiegato, fare il travet
pren. trgati hlače po šolskih klopeh andare a scuola; scaldare i banchi
trgati masko z obraza smascherare qcn.
pren. trgati komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
trgati verige suženjstva spezzare le catene della schiavitù
B) tŕgati se (-am se) imperf. refl.
1. spezzarsi, rompersi
2. stracciarsi, lacerarsi, strapparsi
3. liberarsi:
trgati se z verige liberarsi delle catene
4. staccarsi (da); lasciare, abbandonare:
trgati se s svoje zemlje lasciare la terra natia
5. staccarsi
6. accapigliarsi, azzuffarsi; litigare
7.
trgati se za koga, za kaj adoperarsi per ottenere qcs.; concorrere a qcs.; allettare
trgati se za renomiranega strokovnjaka allettare il tecnico affermato
trgati se za direktorsko mesto concorrere al posto di direttore
stavki so se mu trgali iz ust parlava con frasi mozze
srce se mi trga (od žalosti) (dal dolore) mi si spezza il cuore
C) trgati si (-am si) imperf. refl. pren.
trgati si od ust togliersi di bocca - trík (-a) m
1. trucco; sotterfugio:
naučiti se trikov poklica imparare i trucchi del mestiere
uporabiti vse trike za dosego cilja ricorrere a tutti i sotterfugi per conseguire lo scopo
2. (tehnični postopek v kinematografiji, fotografiji, gledališču) trucco:
filmski, fotografski, scenski trik trucco cinematografico, fotografico, scenico - trippa f
1. kulin. vampi:
trippa alla fiorentina vampi po florentinsko
2. ekst. pog. šalj. vamp, trebuh:
a trippa innanzi pren. važno, naduto
empire la trippa jesti
mettere la trippa, su trippa rediti se - tŕkati (-am) | tŕkniti (-em)
A) imperf., perf.
1. bussare:
trkati na vrata bussare alla porta
2. battere; toccare, (i bicchieri) brindare:
trkati s petami battere i tacchi
trkniti na zdravje brindare alla salute
3. battere, sbattere contro:
čolni so trkali ob pomol le barche sbattevano contro il molo
4. cozzare, dare cozzate
5. trkati na pren. fare appello a; ekst. pejor. solleticare:
trkati na solidarnost fare appello alla solidarietà
trkati na nečimrnost solleticare la vanità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dan trka na okna si fa giorno
ali te luna trka? ma sei matto?
trkati na vrata bussare alla porta; ekst. cominciare, essere alle porte
trkati na odprta vrata spalancare una porta aperta
bibl. trkajte in se vam bo odprlo bussate e vi sarà aperto, chiedete e vi sarà dato
B) tŕkati se (-am se) imperf. refl. trkati se na, po battersi:
trkati se po prsih battersi il petto - tromba f
1. glasba trobenta, tromba:
tromba a cilindri trobenta z ventili
tromba cromatica kromatična trobenta
tromba marina vodna tromba
le trombe del giudizio biblijsko trobente poslednje sodbe
dar fiato alle trombe pren. razglasiti, razglašati z velikim pompom, udariti na veliki zvon
partire in tromba pren. pog. zagnati se, odločno se lotiti česa
suonare la tromba igrati trobento; pren. slovesno kaj razglasiti
2. pren. trobentač; voj. žarg. trobentač
3. pren. knjižno glasnik novih načel, novih ideologij; pren. slabš. klepetulja; opravljivec, opravljivka; pren. žarg. ovaduh
4. fiz., tehn.
tromba aspirante, premente sesalna, tlačna črpalka
tromba elettrica avto hupa, troblja
grammofono a tromba gramofon s trobljo (z lijakastim zvočnikom)
5.
tromba d'aria navt. zračnik
tromba della canna da pesca rib. členek ribiške palice
tromba dello stivale golenica škornja
tromba da vino natega za pretakanje vina
6. gradb.
tromba delle scale stopniščno okno
7. zool. sesalo; pog. (slonov) trobec
8. meteor.
tromba marina, terrestre peščena, morska tromba
9. anat.
tromba d'Eustachio Evstahijeva cev, ušesna troblja
tromba uterina jajcevod - tromboncino m
1. pomanjš. od ➞ trombone mali trombon
2. glasba trombon, pozavna:
tromboncino a pistoni, a tiro pozavna z ventili, na poteg
sembrare un tromboncino pren. šalj. glasno se usekovati
3. glasba pozavna (orgelski register)
4. glasba pozavnist
5. pren. slabš. napihnjen igralec; ekst. napihnjenec
6. voj. (starinska) puška s tromblonom
7. bot. rumeni narcis (Narcissus pseudonarcissus) - trōppo
A) agg. preveč:
c'è troppa gente preveč je ljudi
B) pron.
1. preveč (oseb):
qui siamo in troppi tu nas je preveč
2. preveč (količina):
non comprare altri vestiti, ne hai fin troppi ne kupuj drugih oblek, imaš jih preveč
ho troppo da fare preveč imam dela
C) avv.
1. preveč, pretirano, prekomerno:
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
di troppo preveč
bere un bicchiere di troppo spiti kozarec preveč
qui sono di troppo tu sem odveč
troppo buono!, troppo gentile! zelo ste dobri, prijazni (vljudnostna fraza)
troppo poco zelo malo, premalo
mangiare troppo poco premalo jesti
2. zelo, mnogo
non troppo ne preveč, ne prav, ne posebno:
non mi sento troppo bene ne počutim se prav dobro
Č) m (kar je) preveč
PREGOVORI: il troppo stroppia
l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro - trōttola f
1. igre vrtavka:
frullare, girare come una trottola pren. ne biti nikoli pri miru, sukati se kot vrtavka
la testa mi gira come una trottola v glavi se mi vrti
2. šport pirueta (pri kotalkanju) - trovato agg.
ben trovato dober, dobro izmišljen:
se non è vero è ben trovato to je pa res pogruntano
ben trovato! dobrodošel! - tŕpati (-am)
A) imperf. ficcare, spingere, riempire di:
trpati datume v možgane riempire la testa di date
pren. trpati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
B) trpati se (-am se) imperf. refl. riempirsi:
trpati se s hrano ingollare il cibo - tŕst (-a) m canna; giunco; cannuccia (Phragmites australis):
zibati se kot trst v vetru dondolarsi come una canna al vento
navadni trst canna di palude (Phragmites communis)
sladkorni trst canna da zucchero (Saccharum officinarum) - tržíšče (-a) n (trg) mercato:
izgubiti, osvojiti tržišče perdere, conquistare un mercato
izvažati na tuje tržišče esportare sul mercato estero
tržišče se umirja il mercato si sta facendo fiacco
vreči na tržišče lanciare sul mercato
tržišče delovne sile il mercato della manodopera