Franja

Zadetki iskanja

  • tolikokráten (-tna -o) adj. tanto, tale:
    tolikokratna je mera za pas tanto misura alla cintola
    naveličal se je tolikokratnega opominjanja si stufò di tanti ammonimenti
  • tólšča (-e) f grasso:
    rastlinska, živalska tolšča grasso vegetale, animale
    na trebuhu se mu je nabrala tolšča attorno alla pancia gli è cresciuta la ciccia
  • tómbola (-e) f igre tombola (tudi ekst.); tombolata:
    igrati se tombolo giocare a tombola
    zadeti tombolo fare tombola
    pren. življenje je tombola la vita è come una tombola
  • tōnaca f

    1. relig. kuta:
    uomo di tonaca redovnik, duhovnik
    buttare la tonaca, gettare la tonaca alle ortiche razmenišiti se, sleči meniško kuto
    indossare, vestire la tonaca pomenišiti se, postati redovnik

    2. anat. tunika, mrena, ovojnica:
    tonaca albuginea ovojnica moda, ovojnica klitorisa
    tonaca sierosa seroza
  • tonare

    A) v. intr. (pres. tuōno)

    1. grmeti; bobneti

    2. pren. grmeti:
    tonare contro la corruzione generale grmeti proti splošni skorumpiranosti

    B) impers. (pres. tuōna) grmeti
    PREGOVORI: tanto tuonò che piovve preg. po tolikšnem grmenju se je moralo uliti, moralo se je zgoditi
  • tōno m

    1. fiz. ton

    2. glasba ton, zven; tonski način

    3. ekst. ton, nota:
    i toni alti, bassi visoke, nizke note
    dare il tono dati ton, intonirati; pren. voditi, biti vzor
    essere fuori tono neuglašeno peti, igrati; pren. biti zmeden
    essere in tono biti uglašen, uglašeno peti, igrati
    rispondere a tono odgovoriti primerno, na ustrezen način
    scendere, calare di tono preiti na nižje tone; pren. popustiti, popuščati; poslabševati se

    4. jezik ton; ekst. način izražanja:
    parlare con un tono canzonatorio, cattedratico, insolente govoriti v zafrkljivem, profesorskem, nesramnem tonu
    non prenderla su questo tono nikar ne vzemi za hudo!, ne bodi no užaljen!

    5. (barvni) ton:
    toni caldi, freddi topli, hladni toni

    6. med. tonus:
    essere in tono pren. dobro se počutiti

    7. pren. ton, način pisanja; način oblačenja, kroj; značilnost:
    un abito di tono elegantna obleka
    una giacca di tono sportivo športni suknjič
    darsi un tono obnašati se gosposko
    il locale si tiene su un tono alto lokal sprejema samo izbrane goste
  • tonto

    A) agg. bedast, neumen

    B) m (f -ta) bedak, neumnež, neumnica:
    fare il finto tonto delati se neumnega
  • topíti2 (-ím)

    A) imperf. ➞ stapljati | stopiti sciogliere, fondere; diluire, squagliare:
    topiti sladkor, sneg sciogliere lo zucchero, la neve
    metal. topiti s plamensko pečjo riverberare
    gastr. topiti sladkor caramellare

    B) topíti se (-ím se) imperf. refl. sciogliersi, fondersi; struggersi:
    topiti se v solzah sciogliersi in lacrime, piangere a dirotto
    pejor. topiti se od ustrežljivosti sdilinquire dalle premure
    topiti se od blaženosti andare in brodo di giuggiole
  • tôplo adv. caldamente, calorosamente; caldo;
    toplo se obleči vestire abiti caldi, vestisi bene
    v sobi je toplo nella stanza fa caldo
    toplo priporočiti raccomandare caldamente
  • toríšče (-a) n (področje) campo, sfera, settore; ekst. sito:
    uveljaviti se na torišču športa affermarsi nel campo dello sport
    izkopavanja na torišču stare prestolnice scavi sul sito dell'antica capitale
  • torno

    A) m krog:
    in quel torno približno, nekako tako
    in quel torno di tempo nekako takrat
    levarsi di torno spraviti se izpod nog

    B) avv.
    torno torno okrog, okoli:
    torno torno la casa okrog hiše
  • tōro1 m

    1. zool. bik

    2. pren.
    essere un toro pog. biti močen kot bik
    prendere il toro per le corna zgrabiti bika za roge
    sbuffare come un toro besno sopihati
    tagliare la testa al toro pren. odločiti se, prekiniti razpravo

    3. astr.
    Toro Bik

    4. ekon. bik, hausse

    5. šport
    Toro Torino nogometno moštvo Torino
  • torre f

    1. arhit. stolp:
    torre merlata stolp z zobčastimi nadzidki
    torre di Babele pren. babilonski stolp, kaos, zmešnjava
    torre campanaria zvonik
    torre gentilizia stolp plemiške hiše
    torre di guardia stražni stolp
    la città delle due Torri Bologna
    all'ombra delle due Torri pren. v Bologni
    chiudersi in una torre d'avorio pren. zapreti se v slonokoščeni stolp

    2.
    torre di controllo aero kontrolni stolp
    torre di lancio aero lansirna rampa
    torre mobile hist. voj. oblegalni stolp
    torre di perforazione vrtalni stolp
    torre solare astr. sončni teleskop
    torre della televisione televizijski stolp

    3. navt.
    torre di comando komandni, bojni stolp

    4. kem.
    torre di raffreddamento hladilni stolp

    5. alpin. stolp

    6. šah trdnjava

    7. šport najvišji igralec (košarkarskega moštva)
  • torsolo m peščišče; ogrizek:
    non star lì come un torsolo! pren. ne drži se kot lipov bog!
    non valere un torsolo pren. biti tepec, zguba
  • tōrto2 m krivica; krivda; žalitev:
    a torto po krivici
    a torto o a ragione upravičeno ali ne
    avere torto ne imeti prav
    avere torto a fare qcs. motiti se v čem
    dare torto a qcn. komu ne dati prav
    essere dalla parte del torto ne imeti prav, ravnati narobe
    fare torto a qcn. delati komu krivico
    fare torto a qcs. biti v nasprotju s čim
    ti fa torto ni tebe vredno
    fare un torto zagrešiti krivico, biti nepošten do
  • tōsto1 agg. knjižno, nareč. čvrst, trden:
    avere faccia tosta ne zmesti se; biti predrzen, nesramen
  • tot tujka latinsko

    A) agg.

    1. toliko:
    comperare tot capi per un valore di tot milioni kupiti toliko kosov za toliko milijonov

    2. ta:
    la consegna è fissata il mese tot, il giorno tot blago se izroči tega meseca, tega dne

    B) pron. toliko; ta (v datumih):
    guadagnare tot, spendere tot zaslužiti toliko, zapraviti toliko
    oggi ne abbiamo tot danes smo tega in tega
  • totò otr.
    fare totò našeškati:
    se non stai buono, la mamma farà totò če ne boš priden, te bo mama šek šek
  • tožíti (-im)

    A) imperf.

    1. denunciare, incolpare:
    tožiti sošolce učitelju denunciare i compagni al maestro

    2. jur. querelare; accusare:
    tožiti zaradi razžaljenja časti querelare per oltraggio

    3. lamentarsi, lagnarsi; dolersi; piangere:
    ranjenec je vso noč tožil il ferito si lamentò tutta la notte
    tožiti po materi piangere la madre morta

    B) tožíti se (-im se) imperf. refl.

    1. querelarsi

    2. tožiti se po (s smiselnim osebkom v dativu) rimpiangere, aver nostalgia di:
    toži se mi po starih časih ho nostalgia dei vecchi bei tempi
  • tra prep.

    1. med; v (določilo kraja):
    la strada corre tra due file di alberi cesta teče med dvema vrstama dreves
    dormire tra due guanciali pren. biti brez skrbi, biti na varnem
    essere tra la vita e la morte biti na smrtni postelji, umirati
    mettere il bastone tra le ruote pren. metati polena pod noge
    il sole spuntò di tra le nuvole sonce je pokukalo izmed oblakov
    trovarsi tra due fuochi pren. znajti se med dvema ognjema
    trovarsi tra l'incudine e il martello pren. biti med kladivom in nakovalom

    2. čez (za izražanje oddaljenosti):
    tra cento metri c'è casa mia čez sto metrov je naša hiša

    3. čez, v (določilo časa):
    torno tra poco vrnem se kmalu
    verrò tra i prossimi dieci giorni pridem v prihodnjih desetih dneh

    4. med (za označevanje vzajemnosti, nasprotja ipd.):
    si assomigliano tra loro podobna sta si
    auspicare la pace tra tutti i popoli zaželeti mir med vsemi narodi
    dire tra sé e sé misliti si pri sebi
    sia detto tra noi med nami povedano
    essere incerto tra il sì e il no biti negotov, omahovati

    5. med (za izražanje pripadnosti):
    arrivare tra i primi priti med prvimi
    mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

    6. med, od (za izražanje partitivnosti):
    è il migliore tra i miei amici on je moj najboljši prijatelj

    7. ob, zaradi:
    tra una cosa e l'altra non ho mai un attimo di tempo zaradi tega in onega nisem niti za trenutek prost

    8. med (določilo načina):
    borbottare tra i denti mrmrati vase, med zobmi
    sorridere tra le lacrime nasmehniti se med solzami

    9. (za izražanje celotnosti)
    tra tutti non saranno più di trenta vseh je kakih trideset

    10. (za izražanje približne vrednosti)
    avrà tra i trenta e i trentacinque star je med trideset in petintrideset let

    11. (v prislovnih izrazih, predvsem v časovni funkciji)
    tra breve, tra non molto v kratkem
    tra tutto skupaj, skupno
    tra l'altro med drugim