Franja

Zadetki iskanja

  • tàm adv.

    1. lì, là (per lo stato in luogo):
    tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
    tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
    tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo

    2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
    padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
    zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento

    3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
    tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
    tu in tam, tu pa tam qua e là

    4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città

    5. (na isti stopnji) lì, là:
    spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo

    6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
    stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
    potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
    pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
    pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
    pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
    glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem
  • tanto1

    A) agg.

    1. tolik, tolikšen, toliko:
    dopo tanto studiare non ha trovato un buon lavoro po tolikem študiju ni našel poštene zaposlitve

    2. veliko, mnogo:
    poveretto, ha passato tanti guai veliko je prestal, ubožec; pog.
    tanto e poi tanto, ma tanto, tanto tanto zelo veliko

    3. (v vprašalnih in klicalnih izrazih) toliko:
    non fare tanti complimenti ne pusti se toliko prositi!

    4. (v primerjalnih stavkih)
    tanto... quanto toliko... kolikor:
    spende tanti soldi quanti ne guadagna porabi več denarja, kolikor ga zasluži

    5. ravno toliko:
    ho cambiato la banconota in tanti biglietti da mille zamenjal sem bankovec v same tisočake

    6.
    ogni tanto vsake toliko:
    ogni tanti chilometri c'è un distributore di benzina vsakih toliko kilometrov je bencinska črpalka

    7. (kot nevtrum ob izpustitvi samostalnika) toliko, mnogo:
    ho tanto da fare imam toliko dela
    da tanto tega zmožen:
    tu non sei da tanto ti nisi tega zmožen
    di tanto in tanto, ogni tanto vsake toliko, občasno
    a dir tanto kvečjemu
    fino a tanto che dokler
    fra non tanto kmalu, v kratkem
    or non è tanto pred kratkim
    arrivare, giungere a tanto drzniti si celo
    combinarne tante toliko jih pogruntati
    darne tante a qcn. koga pošteno premlatiti
    dirne tante a qcn. komu jih nabrenkati, koga ošteti

    B) pron.

    1.
    tanti pl. mnogo, veliko (oseb)
    tanti lo trovano antipatico mnogim je zoprn

    2. mnogo, veliko (stvari):
    quanti anni hai? - tanti! Koliko si star? - Veliko!

    3.
    tanto... quanto ravno toliko

    4. toliko (za izražanje nedoločene količine):
    dei soldi che prendo tanti sono per la casa, tanti per le mie spese personali od zasluženega denarja ga gre toliko za gospodinjstvo, toliko pa za osebne potrebe

    5. (z vrednostjo nevtruma za izražanje nedoločene količine) toliko:
    pago l'appartamento un tanto al mese za stanovanje plačam toliko na mesec
    non più che tanto samo toliko, ne preveč, malo
    tant'è vseeno je
    tanto vale vseeno je, bolje bi bilo
    con tanto di celo s, prav s:
    un barista con tanto di farfalla barman z metuljčkom
    ascoltare con tanto di orecchie pren. pozorno prisluhniti
    guardare con tanto d'occhi pren. debelo pogledati
    rimanere con tanto di naso pren. ostati z dolgim nosom
  • tanto2

    A) avv.

    1. tako, toliko:
    non studiare tanto ne študiraj toliko!

    2. (v primerjalnih izrazih, stavkih)
    tanto... quanto ( pog. come) toliko... kolikor:
    è tanto bella quanto modesta je lepa in skromna

    3. zelo, mnogo:
    ti ringrazio tanto hvala lepa, lepo se ti zahvaljujem

    4. toliko, le:
    facciamo una partita a carte, tanto per passare il tempo vrzimo karte, da nam mine čas

    5.
    quanto più, quanto meno... tanto più, tanto meno (kolikor) bolj, manj... (toliko) bolj, manj:
    quanto più lo conosco tanto più gli voglio bene bolj ko ga poznam, (toliko, tem) raje ga imam

    B) cong.

    1. vendar, pa, saj (protivno):
    puoi anche non credermi, tanto ci arriverai da solo ni nujno, da mi verjameš, sam boš spoznal

    2. saj (sklepalno):
    non gridare, tanto non ci sentirebbe nessuno ne vpij, saj nas ne bo nihče slišal!
  • tardi avv.

    1. pozno, kasno:
    a più tardi! (skoraj) nasvidenje!
    al più tardi najkasneje
    fino a tardi do poznih ur
    presto o tardi prej ali slej
    sul tardi, verso il tardi kasno zvečer, v zgodnjih jutranjih urah
    far tardi zamuditi se, biti pozen

    2. pozno, z zamudo:
    si è fatto tardi pozno je že
    PREGOVORI: meglio tardi che mai preg. bolje pozno kot nikoli
    chi tardi arriva male alloggia preg. kdor prej pride, prej melje
  • te pron.

    1. tebe, tebi, tabo (v funkciji poudarjenega predmeta in s predlogi):
    vogliono te al telefono tebe kličejo na telefon
    da te pri tebi, k tebi; sam
    vengo da te stasera k tebi pridem nocoj
    fatto da te naredi sam; ekst. sam svoj mojster
    con te s teboj
    secondo te po tvojem
    fra te, fra te e te sam pri sebi
    quanto a te kar se tebe tiče

    2. ti (v funkciji osebka, v vzklikih, za come, quanto, povero in pogovorno):
    povero te! ti ubožec!
    ne so quanto te o tem vem toliko kot ti
    contento te, contenti tutti če je tebi prav, je prav vsem
    te fai come vuoi ti stori, kot ti je všeč

    3. ti (pred lo, la, li, le, ne):
    te ne pentirai! še žal ti bo
    ricordatelo! zapomni si to!
  • inter.

    1. (izraža omalovaževanje) bah:
    te, nič ne bo s tem bah, non se ne farà niente

    2. (izraža pomislek) bah, boh:
    te, če bi mati izvedela bah, se venisse a saperlo la mamma
  • tečáj (-a) m

    1. cardine (di porta, finestra)

    2. geogr. polo:
    južni, severni tečaj Polo Sud, Polo Nord
    astr. nebesni tečaj polo celeste
    geogr. tečaj mraza il polo del freddo

    3. šol. corso, scuola:
    vpisati se na tečaj, obiskovati tečaj iscriversi a, frequentare un corso
    začetni, nadaljevalni tečaj corso per principianti, corso superiore
    tečaj srednje stopnje corso medio
    večerni tečaji corsi serali
    strojepisni tečaj corso di dattilografia
    tečaj angleščine corso di inglese
    tečaj krojenja in šivanja scuola di taglio e cucito
    dopisni, intenzivni tečaj corso per corrispondenza, corso intensivo

    4. ekon. corso, cambio:
    uradni tečaj corso ufficiale
    drseči tečaj corso mobile
    ekon. borzni tečaj corso, quotazione di borsa
    ECU je po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 31.12. ... cambio dell'euro secondo il corso medio in vigore presso la Banca di Slovenia in data 31/12 ...

    5. (dolžinska mera, okoli 200 m) stadio

    6. strojn. asse
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. misliti, da je svet skočil s tečajev credere che sia crollato il mondo
    pren. premikati svet v tečajih rivoluzionare il mondo
  • tečnáriti (-im) imperf.

    1. importunare, infastidire, dare fastidio; vulg. rompere le tasche, rompere:
    bolje je, da hodi igrat nogomet, kot pa da tečnari doma è meglio se gioca a calcio che dia fastidio per la casa

    2. insistere; sollecitare:
    toliko časa je tečnaril, da so mu ustregli insistette tanto che finirono con l'accontententarlo
  • tedàj

    A) adv.

    1. allora:
    ne vem, kje sem bil tedaj non so dov'ero allora
    ravno tedaj ko proprio quando
    do tedaj sino allora

    2. (izraža vzročno-sklepalno razmerje) allora, dunque:
    nisva skregana, zakaj tedaj ne bi govorila non abbiamo litigato, perché allora non parlarci?

    3. (izraža nejevoljo, začudenje) allora:
    kje je tedaj? dov'è allora?

    B) tedàj konj.

    1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) dunque, sicché, pertanto:
    dolgo se nisva videla, tedaj si imava dosti povedati non ci siamo visti lungo tempo, sicché avremo da dirci tante cose

    2. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) allora:
    če je to res, tedaj bo hudo se questo è vero, allora saranno guai
  • téhnika (-e) f

    1. (konstruiranje in izdelovanje strojev, veda o dejavnosti) tecnica:
    čudeži tehnike le meraviglie della tecnica
    dosežki tehnike i portati, le conquiste della tecnica
    poznavanje osnov tehnike conoscenza dei rudimenti della tecnica
    pog. vpisati se na tehniko iscriversi alla facoltà tecnica

    2. (izdelki te dejavnosti) tecnica:
    bela tehnika elettrodomestici

    3. (strojna in druga oprema) tecnica; apparato:
    voj. vojaška tehnika apparato bellico
    zaostala tehnika tecnica antiquata
    opremiti laboratorij z najsodobnejšo tehniko attrezzare il laboratorio con la tecnica più avanzata

    4. (ustaljen postopek opravljanja neke dejavnosti) tecnica:
    muz. tehnika igranja (na klavir, orgle) tastiera
    slikarske tehnike tecniche pittoriche
    um. fresko tehnika la tecnica dell'affresco
    agr. tehnika proizvodnje vin enotecnica
    tehnika pomnjenja mnemotecnica

    5. žarg. hist., polit. (med vojno naprave predvsem za tiskarsko dejavnost) tipografia clandestina
  • téhtanje (-a) n

    1. pesatura:
    tehtanje paketov pesatura dei pacchi

    2. pren. valutazione, estimo, considerazione:
    odločiti se po dolgem tehtanju decidersi dopo attenta considerazione
  • téhtnica (-e) f bilancia; pesa; stadera:
    naravnati tehtnico regolare la bilancia
    nagniti, prevesiti eno stran tehtnice dare il crollo, il tracollo, il tratto alla bilancia
    dati na tehtnico (pretehtati, tudi ekst. ) porre sulla bilancia
    tehtnica se nagne la bilancia si inclina
    skodelici tehtnice i piatti della bilancia
    jeziček na tehtnici l'ago della bilancia
    analitska tehtnica bilancia analitica
    avtomatska tehtnica bilancia automatica
    fiz. hidrostatična tehtnica bilancia di Archimede, bilancia idrostatica
    javna tehtnica pesa pubblica
    kuhinjska tehtnica bilancia da cucina
    mostna tehtnica stadera a ponte
    teh. precizijska tehtnica bilancia di precisione
    rimska tehtnica bilancia romana
    grad. vodna tehtnica livella
    vzmetna tehtnica bilancia a molla
    pren. tehtnica se nagiba v njihovo korist, njim v prid la bilancia pende a loro favore
    pren. položiti na tehtnico vse rischiare il tutto per tutto
    pren. biti na tehtnici essere in grave pericolo
    pren. biti jeziček na tehtnici essere l'ago della bilancia
    astr. Tehtnica Bilancia
  • ték1 (-a) m

    1. corsa; marcia; andatura, andamento; ekst. carriera; šport. corsa; fondo:
    upočasniti tek rallentare la corsa
    zasopel od teka trafelato dalla corsa
    tek motorja corsa del motore
    ukvarjati se s tekom, (redno) teči praticare il jogging
    tekmovati v tekih gareggiare nelle corse
    tek na 100 metrov corsa dei, sui 100 m

    2. v teku in, entro, nel corso di:
    v teku enega tedna, enega leta in, entro una settimana, un anno
    v teku pogovora nel corso della conversazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tek skozi šibe (vrsta kazenskega teka) passaggio per le bacchette
    strojn. prosti tek ruota libera
    avt. prosti tek (stroja) marcia in folle
    šport. prvi, drugi tek slalomski, veleslalomski tek la prima, la seconda manche dello slalom, dello slalom gigante
    maratonski tek maratona
    orientacijski tek orienteering
    smučarski tek sci di fondo; fondo
    štafetni tek staffetta
    tek čez drn in strn cross (country)
    tek na dolge, srednje proge fondo, mezzofondo
    tek z ovirami corsa a ostacoli
  • tekočína (-e) f liquido; biol. umore:
    tekočina hlapi, teče il liquido evapora, scorre
    pretočiti tekočino travasare un liquido
    brezbarvna, gosta, peneča se tekočina liquido incolore, denso, schiumeggiante
    tekočine in plini liquidi e gas
    kri in druge telesne tekočine il sangue e altri umori organici
    anat. možgansko-hrbtenjačna tekočina liquido cefalorachidiano
    biol. semenska tekočina liquido spermatico
    fiziol. sklepna tekočina sinovia
    mont. težka tekočina liquido pesante
    strojn. zavorna tekočina liquido per freni
  • tèma (-e) f

    1. oscurità, oscuro, buio, scuro; tenebre (pl.):
    nastala je tema si fece buio, calarono le tenebre
    trda, gosta tema buio pesto, fitto
    tema kot v rogu buio come in gola al lupo
    sedeti v temi sedere al buio

    2. knjiž. pren. tenebre:
    tema duha le tenebre dello spirito
    tema obupa le tenebre della disperazione
    tema neznanja le tenebre dell'ignoranza
    hiperb. toliko jih je bilo, da se je tema delala od njih erano tanti da oscurare la luce del sole
    pren. tema se mi dela pred očmi (od slabosti, od lakote) non ci vedo più (dalla stanchezza, dalla fame)
    dogodki, ki so še zaviti v temo avvenimenti ancora avvolti nelle tenebre
  • tèmen (-mna -o) adj.

    1. scuro, oscuro, buio, cupo:
    temna noč notte scura, buia
    temna obleka abito scuro
    temna polt pelle scura
    temna očala occhiali scuri
    temne barve toni cupi
    temno pivo birra scura

    2. opaco, scialbo:
    temna svetloba luce scialba

    3. pren. (neprijeten) buio, fosco, oscuro; cupo:
    temne slutnje foschi, cupi presentimenti

    4. pren. (ki vsebuje negativno razpoloženje) cupo, tetro:
    temen obraz volto cupo

    5. pren. (nazadnjaški) buio:
    temni srednji vek secoli bui (del Medioevo)

    6. pren. (skrivnosten, nedoumljiv) arcano, misterioso, oscuro:
    temna skrivnost un mistero oscuro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti temen glas avere una voce profonda
    nad njim so se zbirali temni oblaki fosche nubi si addensavano sopra di lui
    vet. temna lisa (na konjskem hrbtu) zagarella
  • tempēsta f

    1. nevihta, vihar:
    tempesta di mare morski vihar
    tempesta magnetica fiz. magnetni vihar

    2. nareč. toča:
    c'è odor di tempesta pren. obeta se (mi, nam) graja, kregani bomo

    3. pren. vihar; silovitost; ekst. toča:
    la tempesta dei sentimenti čustvena vzburkanost
    una tempesta di proiettili toča krogel

    4. pren. veliko razburjenje, silna vznemirjenost; ekst. zmešnjava:
    una tempesta in un bicchiere d'acqua vihar v kozarcu vode, veliko hrupa za nič

    5. kulin. jušni valjčki
  • tempíran (-a -o) adj.
    tempirana bomba bomba a tempo, a orologeria
    če bi bil veliki dogodek tempiran na nedeljo, ne pa na soboto ... se il grande evento fosse stato prefissato per la domenica invece che per il sabato...
  • tēmpo m

    1. čas (absolutno):
    col tempo sčasoma
    in progresso di tempo knjižno s časom
    senza tempo večno
    dar tempo al tempo pustiti času čas
    perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas

    2. čas (astronomski):
    tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
    tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
    l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas

    3. čas (del):
    da tempo že precej časa, zdavnaj
    di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
    per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
    poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
    tutto il tempo ves čas, stalno

    4. čas (predviden za kaj):
    per tempo hitro, kmalu
    tempo un mese v enem mesecu
    tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
    tempo di cottura čas kuhanja
    tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
    tempo di lavorazione izdelavni čas
    tempo reale inform. resnični čas
    tempo supplementare tehn. dodatni čas
    interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
    acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
    non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
    perdere tempo izgubljati čas
    prendere tempo obotavljati se
    senza por tempo in mezzo brez odlašanja

    5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
    tempo primo prvotni tempo
    tempo di valzer ritem valčka
    tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
    battere, segnare il tempo udarjati takt
    tempo debole nenaglašena doba
    tempo forte naglašena doba

    6. glasba stavek:
    i tempi di una sinfonia stavki simfonije

    7. avto takt:
    motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor

    8. šport čas; polčas:
    tempi supplementari podaljšek (tekme)
    chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
    ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)

    9. del (predstave)

    10. čas (v kronološkem zaporedju):
    a quel tempo takrat
    ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
    al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
    al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
    al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
    in ogni tempo vedno, stalno
    il nostro tempo dandanašnji
    il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
    tempi bui, difficili mračna, težka leta
    adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
    aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
    essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
    coi tempi che corrono v teh (težkih) časih

    11. čas, doba:
    tempo di caccia čas lova
    tempo della semina čas setve

    12. čas (za neko dejavnost):
    tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
    tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
    tempo pieno šol. celodnevni pouk
    ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
    buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
    buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
    darsi al bel tempo zabavati se
    fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
    è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
    non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati

    13. jezik čas:
    tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
    avverbio di tempo časovni prislov
    complemento di tempo prislovno določilo časa

    14. (določen) čas:
    a tempo debito o pravem času
    anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
    tempo utile zadnji rok
    in tempo utile pravočasno

    15. čas (poosebljeno):
    le ingiurie del tempo zob časa
    il tempo fugge čas beži
    il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
    il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna

    16. vreme:
    tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
    tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
    previsioni del tempo vremenska napoved
    tempo permettendo če bo vreme primerno
    fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
    lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
    parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
    sentire il tempo biti občutljiv za vreme
    PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
    il tempo è moneta preg. čas je denar
    col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas
  • tēnda f

    1. zavesa, zastor:
    tenda alla veneziana rebrača, roleta, žaluzija

    2. šotor:
    tenda a casetta hišni šotor
    tenda da bivacco alpin. bivak
    levare le tende šotore podreti; pren. odkuriti jo, popihati jo, oditi na vrat na nos
    piantare le tende postaviti šotor; pren. nastaniti se, povabiti se v goste

    3. med.
    tenda a ossigeno kisikov šotor