Franja

Zadetki iskanja

  • postópati (-am) imperf.

    1. vagabondare, girovagare, gironzolare

    2. (lenariti) bighellonare, oziare, poltrire, fare una vita da scioperato

    3. (ravnati) agire, procedere; trattare:
    z menoj je postopal kot z sebi enakim mi ha trattato da pari, alla pari
  • pošéven (-vna -o) adj. obliquo, sbieco, sghembo, inclinato, diagonale, traverso:
    poševna črta diagonale, linea obliqua; lingv. barra, sbarretta(obliqua)
    poševna pisava scrittura inclinata
    poševne oči occhi a mandorla
    poševna površina superficie inclinata
    teh. poševna projekcija proiezione inclinata
    mat. poševni kot angolo obliquo
    navt. poševni križ croce di Sant'Andrea
    mont. poševni rov discenderia
    strojn. poševno ozobje dentatura elicoidale
  • potere*

    A) v. intr. (pres. pōsso)

    1. moči; smeti:
    non ti posso aiutare ne morem ti pomagati
    posso sedermi? ali se lahko usedem?

    2. biti možno, verjetno:
    tutto può accadere vse se lahko zgodi
    può essere che, può darsi che možno je, da; lahko, da

    3. moči (biti učinkovit):
    l'esempio può più che la parola zgled pove več kot beseda

    4. (v raznih izrazih)
    a più non posso z vsemi močmi:
    gridare a più non posso kričati na ves glas
    correre a più non posso teči, kolikor te noge nesejo
    non poterne più ne prenesti, zdržati več
    non potercela con qcn. ne moči se meriti s kom

    B) m

    1. moč:
    potere soprannaturale nadnaravna moč

    2. zmožnost:
    ha il potere di convincere con poche parole zna prepričati z malo besedami

    3. oblast, posest

    4. moč, sposobnost, zmožnost:
    potere contrattuale pogajalska moč
    potere deterrente zastraševalna moč

    5. oblast:
    sete di potere sla po oblasti
    il potere spirituale, temporale del Papa papeževa duhovna, posvetna oblast

    6. pravo oblast; sila:
    potere legislativo, esecutivo, giudiziario zakonodajna, izvršilna, sodna oblast
    divisione dei poteri delitev oblasti
    il quarto potere sedma sila

    7. fiz. moč

    8. moč, sposobnost:
    potere d'acquisto kupna moč
  • potísnjen (-a -o) adj. spinto;
    potisnjen v kot messo con le spalle al muro
  • potŕgati (-am) perf. ➞ trgati

    1. cogliere, raccogliere, spiccare; vendemmiare

    2. strappare:
    potrgati gumbe strappare i bottoni
    bili so tiho, kot da bi jim kdo jezike potrgal stavano zitti come se qualcuno gli avesse strappato la lingua
    če ne boš tiho, ti bom ušesa potrgal zitto se no ti tiro le orecchie

    3. rompere, distruggere:
    veter je potrgal telefonske žice il vento ha rotto i fili del telefono
  • povábiti (-im) perf. ➞ vabiti

    1. invitare:
    povabiti na kosilo invitare a pranzo
    povabiti na obisk invitare (a far visita a)
    povabiti k sodelovanju invitare a collaborare
    povabiti koga na kozarec offrire da bere

    2. convocare; citare:
    povabiti na sejo invitare alla seduta
    povabiti kot pričo na zaslišanje citare un teste (a deporre)
  • pōvero

    A) agg.

    1. reven, ubog:
    povero in canna, come Giobbe reven kot cerkvena miš
    alla povera revno, kot reveži

    2. siromašen; beden; skromen:
    fiume povero d'acqua reka, siromašna z vodo
    lingua povera reven jezik
    in parole povere preprosto povedano

    3. (ki vzbuja sočutje) ubog, revček:
    un povero gobbo ubog grbavec
    un povero uomo (poveruomo) ubožec
    un povero diavolo, un povero Cristo pren. pog. siromak, nesrečnež
    povero me! te! lui! gorje meni! tebi! njemu!

    4. pog. pokojen:
    la povera nonna lo diceva sempre pokojna babica je to venomer pravila

    5. umet.
    arte povera

    B) m (f -ra) revež, siromak; ekst. berač, beračica:
    ricovero, ospizio per i poveri ubožnica
  • poznáti (-ám)

    A) perf.

    1. conoscere; praticare:
    poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
    poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

    2. conoscere, sapere, padroneggiare:
    poznati pot sapere la strada
    za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

    3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

    4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
    prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

    5. pren. (z nikalnico)
    ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
    ne poznati mere essere smodato
    ne poznati milosti essere spietato
    ne poznati olike essere screanzato, maleducato
    pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
    pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
    če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
    poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
    poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

    B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

    1.
    pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
    po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

    2.
    tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
    škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
    delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
    pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
    PREGOVORI:
    po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro
  • pôzno adv. tardi:
    prihajati pozno venire tardi, tardare a venire
    pozno popoldne nel tardo pomeriggio
    pozno ponoči a notte inoltrata, a tarda notte; a notte fonda
    (v pov. rabi) pozno je že s'è fatto tardi
    kako pozno je že? che ora è, che ore sono?
    nalogo mora oddati najpozneje do torka deve consegnare il compito al massimo entro martedì
    PREGOVORI:
    bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
  • prátika (-e) f lunario, almanacco, calendario; redko effemeride:
    pren. držati se kot pust v pratiki tenere il muso, essere immusonito
  • právi (-a -o)

    A) adj.

    1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
    izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
    razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
    povleči pravo potezo fare la mossa buona
    zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

    2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
    on je pravi Tržačan un triestino patocco

    3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
    življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
    njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

    4. pog. (izraža omalovaževanje)
    prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
    prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
    prava, narobe stran il diritto e il rovescio
    bot. prava glavica capsula
    bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
    zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
    anat. prava rebra coste vere
    prava vrednost valore intrinseco
    zool. pravi maki maki (Lemur)
    med. pravi sklep diartrosi
    zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
    zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
    zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
    mat. prava premica retta
    tekst. prava svila seta pura
    zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
    zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
    mat. pravi kot angolo retto
    mat. pravi ulomek frazione propria
    imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
    lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
    obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
    ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
    biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
    imeti pravo mero usare moderazione
    spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
    ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
    iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
    znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

    B) právi (-a -o) m, f, n
    srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
    če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
    pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
    ravnati po pravi operare secondo giustizia
  • pravílo (-a) n regola, norma, prescrizione, precetto; sistema, canone:
    držati se pravil seguire le regole, attenersi alle regole
    pravila o lepem vedenju norme della buona creanza
    estetska pravila norme estetiche
    slovnična pravila regole grammaticali
    po pravilu di regola, di norma
    po vseh pravilih a regola d'arte
    filoz. zlato pravilo norma aurea
    jur. pravno pravilo norma giuridica
    določati, predpisati pravila dettare norme
    delati po vseh pravilih agire in piena regola, con tutte le regole
    igre upoštevati pravila stare alle regole del gioco
    biti prej pravilo kot izjema essere la regola piuttosto che l'eccezione
  • prebrísan (-a -o) adj. scaltro, astuto, furbo; pren. levantino (tudi pejor.), malpelo, navigato, smaliziato:
    bolj prebrisan kot lisica più astuto di una volpe
    prebrisan špekulant affarista levantino
    prebrisan najstnik sbarbino s. it.
    pejor. prebrisan spletkar manovriero
  • predvídeti (-im) | predvidévati (-am) perf., imperf.

    1. vedere, antivedere, prevedere, presagire, indovinare, aspettare, aspettarsi:
    predvideti nesrečo presagire una disgrazia
    predvidevati povečanje inflacije prevedere una crescita dell'inflazione
    ker predvidevamo in previsione di

    2. (vnaprej določiti, upoštevati) prevedere, preventivare:
    predvidevati gradnjo nove šole preventivare la costruzione della nuova scuola

    3. prevedere, calcolare:
    do srečanja satelitov je prišlo prej, kot so predvidevali l'incontro dei satelliti è avvenuto prima del previsto

    4. jur. (določiti, določati) prevedere, contemplare, considerare:
    zakon takega primera ne predvideva il caso non è contemplato dalla legge
    zakon predvideva stroge kazni la legge prevede punizioni severe
  • preferire v. tr. (pres. preferisco) dajati prednost; rajši imeti; bolj ceniti:
    preferire la montagna al mare rajši imeti hribe kot morje
    preferì la morte al disonore rajši je imel smrt kot sramoto
  • préj

    A) adv.

    1. (v krajšem času, hitreje) prima:
    priti prej na delo venire prima al lavoro
    čim prej greš, tem bolje prima te ne vai, e meglio è
    čim prej quanto prima
    knjige je treba čim prej vrniti i libri devono essere, vanno restituiti quanto prima
    vrni se prej ko mogoče torna quanto prima, al più presto
    malo prej poc'anzi

    2. (izraža predhodnost, preteklost dejanja) prima, dinanzi; sopra:
    prej premisli, potem stori prima pensa e poi agisci
    zdaj govoriš, prej si pa molčal adesso parli, prima invece sei stato zitto
    prej bi bil premislil avresti dovuto pensarci prima
    dan prej il giorno prima
    moja mama se je prej pisala Slataper prima (di sposarsi), mia madre si chiamava Slataper

    3. (izraža večjo verjetnost) prima (che, di), piuttosto che, anziché:
    dal bi vse na svetu prej kot svojo svobodo darei tutto al mondo prima della mia libertà

    4. (z 'vse' izraža močno zanikanje) tutt'altro, anzi:
    nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej non sono stati mai amici, anzi
    prej ali slej pride streznjenje prima o poi viene il disinganno
    prej imenovani il sopraddetto
    prej navedeni il sopraindicato
    prej omenjeni il sopraccennato, il soprammenzionato
    PREGOVORI:
    kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina

    B) préj ko konj.

    1. (v časovnih stavkih) prima che, prima di:
    vojne bo konec, prej ko mine leto la guerra finirà prima che passi un anno

    2. (v primerjalnih odvisnikih) prima:
    prej ko začnemo, prej bomo nehali prima si comincia e prima ci si sbriga
  • prékla (-e) f

    1. pertica, palo; bacchio:
    potikati prekle za paradižnik impalare i pomodori
    fižolova prekla pertica (di sostegno) per fagioli
    s preklo klatiti sadje abbacchiare le noci
    biti suh in dolg kot prekla essere lungo e magro come una pertica
    držati se, kot bi preklo požrl starsene impettito, rigido; darsi arie

    2. pog. pren. (zelo velik in suh človek) giraffa, rondello, stanga, stenterello, trampoliere, pertica, spilungone

    3. pl. prekle šalj. seste, trampoli; pren.
    prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba verrà di sicuro, dovesse cascare il cielo
    žarg. streljati s preklo sparare con lo schioppo
  • preklínjati (-am) imperf. bestemmiare, imprecare; maledire; pog. sacramentare, smoccolare:
    preklinjati usodo bestemmiare, maledire la sorte, imprecare contro il destino
    preklinjati kot Turek bestemmiare come un turco, come un facchino
  • premetáti (-méčem) | premetávati (-am) perf., imperf.

    1. spalare, smuovere:
    premetati pesek spalare la sabbia

    2. frugare, rovistare; tramestare, mettere a soqquadro:
    premetati hišo mettere a soqquadro tutta la casa

    3. sballottare, sbattere:
    vihar je premetaval ladjo, kot bi bila iz papirja la tempesta sballottava la nave come fosse di carta
    premetavati karte giocare a carte
    premetavati misel po glavi rimuginare un pensiero
  • premíslek (-a) m

    1. riflessione, considerazione, ponderazione:
    delati s premislekom agire con ponderazione
    odločiti se brez premisleka decidere sconsideratamente

    2. star. (pomislek) dubbio, scrupolo
    PREGOVORI:
    premislek je boljši kot dan hoda la gatta frettolosa fece i gattini ciechi