mazílo (-a) n kozm., farm. unguento, pomata, crema; linimento; strojn. lubrificante:
hladilno mazilo pomata rinfrescante
mazilo za kožo, lase pomata per la pelle, per capelli
borovo, zeliščno mazilo pomata al boro, di erbe naturali
mazilo zoper kurja očesa callifugo
Zadetki iskanja
- méd (-ú) m
1. miele; nettare; secrezione mellea:
sladek kot med dolce come il miele
akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
točiti med torchiare il miele
točeni med miele centrifugato
pren. med in mleko latte e miele
2. pren. miele:
pren. iti za med andare a ruba
3. star. (medica) idromele; pren.
tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
pren. sam med ga je persona tutta miele
mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
turški med miele turco
PREGOVORI:
na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele - medálja (-e) f medaglia, onorificenza; šalj. patacca:
bronasta, srebrna, zlata medalja medaglia di bronzo, d'argento, d'oro
spominska medalja medaglia commemorativa
šport. medalje medagliere
odlikovati koga z medaljo za hrabrost insignire qcn. della medaglia al valore (civile, militare)
pog. to je prednja, zadnja plat, stran medalje il diritto e il rovescio della medaglia - medesimo
A) agg.
1. isti:
ha detto le medesime cose povedal je isto
lo stesso e medesimo discorso prav iste besede
nel medesimo tempo istočasno, poleg tega
2. isti, enak:
ha le medesime dimensioni ima enake razsežnosti
3. sam:
io medesimo l'ho visto sam sem to videl
B) pron. isti, ista oseba; isto:
e siamo al medesimo pa smo spet pri istem - mēdia f
1. povpreček, srednja vrednost
2. ekst. povprečje:
essere al disotto della media biti pod povprečjem
guadagnare in media povprečno zaslužiti
3. šol. povprečna ocena:
essere promosso con la media del sette izdelati z dobrim uspehom
4. šol. nižja srednja šola:
la media dell'obbligo višji razredi osemletke, nižja srednja obvezna šola
le medie srednja šola - megacíkel (-kla) m fiz. megaciclo;
megacikel na sekundo megaciclo al secondo, megahertz - mēglio
A) avv.
1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
sentirsi meglio bolje se počutiti
cambiare in meglio poboljšati se
andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes
2. laže, jasneje
3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem
B) agg. invar. boljši:
la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
la camera meglio najboljša soba
alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo
C) m invar. najboljše:
fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
al meglio na najboljši način
nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
per il meglio najbolje, najlepše
speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro
Č) f invar. najboljše:
avere la meglio (su) zmagati, premagati - mêhek (-hka -o)
A) adj.
1. molle, tenero, soffice, morbido:
mehek sneg neve molle
mehka blazina cuscino soffice, morbido
mehek svinčnik matita tenera
mehki lasje capelli morbidi
2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola
3. lieve; caldo:
mehek stisk roke una lieve stretta di mano
mehke pastelne barve morbidi colori pastello
4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente
5. pren. benevolo, affabile, cordiale
6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
šport. mehka igra gioco morbido
iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
imeti mehko srce avere un cuore tenero
do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
gastr. mehka moka farina macinata fine
bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
kem. mehka voda acqua dolce
metal. mehke kovine metalli dolci
kor. mehki copatki scarpette da ballo
med. mehki čankar ulcera molle
les. mehek les legno dolce
metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
fot. mehek negativ negativa sfocata
agr. mehki sir formaggio tenero
um. mehki slog gotico fiorito
lingv. mehki soglasnik palatale
mehki svinec piombo dolce
anat. mehko nebo palato molle
mehko vino vinello
metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
obl. mehek klobuk lobbia
anat. mehka možganska opna pia madre
gastr. mehki kravji sir provatura
B) mêhki (-a -o) m, f, n
kuhati (kostanj)
do mehkega scuocere
gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
hoditi po mehkem camminare sul morbido - mêja (-e) f
1. frontiera, confine, termine:
državna, občinska meja confine di Stato, comunale
meje po katastrski mapi confini catastali
meje igrišča i confini del campo
jezikovne, pojmovne meje confini linguistici, concettuali
prestopiti mejo varcare la frontiera
2. (področje, območje) confine; area
3. (najvišja, najnižja stopnja) limite; plafond:
starostna meja limiti d'età
poslovati na meji rentabilnosti gestire un'impresa al limite della redditività
4.
živa meja siepe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vsaka stvar ima svoje meje c'è limite in tutto, ogni mare ha le sue sponde
presegati vse meje superare ogni limite
biti do skrajne meje pošten essere oltremodo onesto, essere un galantuomo
biti res le do določene, neke meje essere vero fino a un certo punto
iti do zadnje meje andare fino in fondo, costi quel che costi
datumska meja fuso orario
drevesna meja limite della vegetazione arborea
meja elastičnosti limite di elasticità - mejíti (-ím) imperf.
1.
mejiti na confinare con, essere contiguo a
2. (omejevati, zapirati) delimitare, dividere
3. (deliti, ločevati) separare
4. pren.
mejiti na (biti zelo podoben) essere al limite di - meníti (-im)
A) imperf.
1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente
2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi
3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'
4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?
5. (reči, dejati) dire; fare:
lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate
B) meníti se (-im se) imperf. refl.
1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno
2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli - menjáva (-e) f
1. ekon. cambiamento, cambio; scambio; baratto:
ugodna menjava dolarja cambio favorevole del dollaro
menjava med državama narašča gli scambi fra i due paesi sono in aumento
2. ekst. cambiamento; (ri)cambio; variazione; permutazione; vicenda:
menjava vremena il cambiamento del tempo
menjava izrabljenih delov il cambio dei pezzi vecchi
menjava letnih časov la vicenda delle stagioni
3. polit. alternanza, avvicendamento, cambio:
menjava strank v vladi l'alternanza dei partiti al governo
pren. menjava političnih funkcij il cambio della guardia
4. avt.
menjava prestave (brzine) cambio della marcia - meno
A) avv.
1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega
2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne
3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne
4.
meno male (che) k sreči
5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja
6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši
7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati
8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)
B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo
C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka
Č) agg. invar.
1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko
2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!
3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro
D) m invar.
1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno
2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj - méra (-e) f
1. misura:
časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso
2. (priprava za merjenje) misura:
kontrolirati mere controllare, verificare le misure
Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure
3. (razsežnost) misura; taglia:
vzeti mero prendere le misure
po meri su misura
4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità
5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
(ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
delovati s pravo mero agire con misura, moderazione
6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
v koliki meri in quale misura
v polni meri completamente, del tutto
v veliki meri prevalentemete, perlopiù
do neke, do določene mere fino a un certo punto
zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo
7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
varnostne mere misure di sicurezza
8. lit. metro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
mera je polna la misura è colma
imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
mat. kotna mera unità di misura degli angoli
največja skupna mera massimo comun divisore
notranja mera misura interna
ekon. obrestna mera tasso d'interesse
profitna mera saggio dei profitti - mērda
A) f
1. govno, blato
2. pren. vulg. drek:
è proprio una merda di amico drek pa tak prijatelj
di merda zanič
3. pren. vulg. govno, zapletena, nevarna situacija:
è nella merda fino al collo do vratu je v govnu, voda mu je do vratu
B) inter. vulg. sranje - mērito m
1. zasluga:
a pari merito šport z istim časom, enako plasiran
dare merito a qcn. di qcs. priznati komu zasluge za kaj
la riuscita va, torna a merito di tutti i collaboratori za uspeh so zaslužni vsi sodelavci
2. ekst. vrednost:
opera di nessun merito delo brez vsakršne vrednosti
3. plačilo:
Dio ve ne renda merito! Bog poplačaj!
4. bistvo:
entrare nel merito di una questione lotiti se bistva, razčleniti bistvo problema
5. (v označevanju odlikovanj)
medaglia al merito militare medalja za vojne zasluge - mese m
1. mesec:
il mese degli asini, dei fiori šalj. maj
il mese mariano relig. maj
2. mesečna plača; mesečna najemnina:
il locatore pretende il pagamento del mese in anticipo najemodajalec zahteva vnaprejšnje plačevanje mesečne najemnine
3. mesec nosečnosti:
essere al settimo mese biti v sedmem mesecu nosečnosti
mesi alti zadnji meseci nosečnosti - mésec (-sca) m
1. mese:
pomladni, zimski meseci mesi primaverili, invernali
že mesec dni ne dežuje non piove da un mese
pretekli, prihodnji mesec il mese scorso, prossimo
10. tega meseca il 10 del corrente mese (c. m.)
čakati mesece in mesece aspettare per mesi e mesi
pred enim mesecem un mese fa
2. luna:
mladi mesec (mlaj) luna nuova
stari mesec luna vecchia
pren. mesec ga nosi è sonnambulo
biti v sedmem mesecu (nosečnosti) essere al settimo mese (di gravidanza)
dobiti pet mesecev essere condannato a cinque mesi di prigione
astr. Lunin mesec mese lunare
siderski, zvezdni mesec mese sidereo
sinodski mesec mese sinodico - mésto (-a) n
1. città; località, centro:
mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
mesto Trst la città di Trieste
glavno mesto države la capitale del Paese
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
2. luogo, posto; punto:
na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
parkirno mesto parcheggio, posteggio
šport. startno mesto blocco di partenza
voj. stražarsko mesto posto di guardia
zborno mesto luogo di adunata, di raccolta
3. punto; brano, passo:
varilno mesto punto di saldatura
razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili
4. (prostor) posto:
rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
sesti na svoje mesto prendere il proprio posto
5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
mesto tajnika un posto di segretario
6. (s števnikom) posto:
doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto
7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente
8. mat. posizione;
decimalno mesto decimale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
film. filmsko mesto cinecittà
lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
urb. jedro mesta centro storico
odprto mesto città aperta
šport. skok z mesta salto da fermo
polit. volilno mesto sede elettorale - metáti (méčem)
A) imperf. ➞ zmetati, vreči
1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
metati kovance gettare le monetine
metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
vulkan je metal (bruhal)
žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente
2. sbattere (qua e là); nareč.
meče ga božjast ha attacchi di epilessia
3. mandare, trasferire
4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela
5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino
6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
metati očitke na rinfacciare a
metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
metati žarke, luč illuminare
metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare
7.
metati čudno luč na gettare una strana luce su
metati senco turbare, gettare ombra su
metati sum na far sospettare di
B) metáti se (méčem se) imperf. refl.
1. azzuffarsi, battersi con
2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
metati se k nogam prostendersi, prosternarsi
3. precipitare (cascata)
4. pren. gettarsi contro, addosso a
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
metati poker giocare a poker
pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati trnek pescare con l'amo
metati iz postelje buttar giù dal letto
metati iz službe licenziare
metati iz stanovanja sfrattare
pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
trg. metati na trg lanciare sul mercato
metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
pren. metati na izpitih bocciare agli esami
metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
šport. metati avt rimettere in gioco la palla
šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega