Franja

Zadetki iskanja

  • deputare v. tr. (pres. dēputo) odrediti, odrejati, določiti (za izvršitev naloge); naložiti, nalagati; zaupati:
    è stato deputato a rappresentare la cittadinanza naložili so mu, da zastopa mesto
    deputare un incarico a qcn. zaupati komu nalogo
  • derrata f (zlasti pl.) poljski pridelki; blago, živila:
    è più la giunta che la derrata pren. več je odvečnega kot tistega, kar potrebuješ
  • desét numer. (tudi inv.)

    1. dieci:
    (v samostalniški rabi) 5 + 5 je deset 5 + 5 fa dieci
    ura je deset sono le dieci
    (v prilastkovi rabi) deset prstov dieci dita
    knjiga v deset(ih) zvezkih opera in dieci volumi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    stanovati na Cankarjevi deset abitare in via Cankar, 10
    šol. pri izpitu dobiti oceno deset prendere un dieci all'esame

    2. pren. (za izražanje večje količine) molto, cento, mille:
    deset let ga že nisem videl non lo vedo da cent'anni
    lahko si oblizne deset prstov, če può essere arcicontento, se...
    igre srčna, pikova, karova, križeva deset il dieci di cuori, di picche, di quadri, di fiori
    PREGOVORI:
    kdor molči, desetim odgovori il silenzio è d'oro, la parola d'argento
  • desiderabile agg. zaželen:
    è desiderabile che zaželeno, primerno je, da
  • designare v. tr. (pres. designo)

    1. predložiti, predlagati; postaviti, imenovati:
    è stato designato a formare il nuovo governo dobil je mandat za sestavo nove vlade

    2. natančno določiti, določati; odrediti, odrejati:
    designare il giorno e il luogo dell'incontro določiti dan in mesto srečanja

    3. kazati:
    ciò designa la sua incapacità to kaže njegovo nesposobnost
  • destinare v. tr. (pres. destino)

    1. določiti, določati:
    l'uomo è destinato a morire človeku je usojeno umreti
    destinare una data določiti datum
    rinviare la riunione a data da destinarsi odložiti sestanek do nadaljnjega

    2. (assegnare a una carica; avviare a un'attività) dodeliti; odrediti, odrejati; nameniti, namenjati:
    fu destinato alla nuova filiale dodeljen je bil novi podružnici
    destinare uno alla carriera militare nameniti koga za vojaško kariero

    3. (devolvere; adibire)
    destinare una somma agli investimenti nameniti vsoto za investicije
    il piano è destinato ai servizi nadstropje je namenjeno stranskim prostorom, v tem nadstropju so stranski prostori

    4. nasloviti, naslavljati; adresirati:
    il pacco è destinato a Firenze paket je naslovljen, gre v Firence
    il regalo è destinato a te darilo je namenjeno tebi, darilo je zate
  • destinazione f

    1. določanje, odrejanje

    2. mesto, sedež

    3. namen:
    ignoro la destinazione della somma ne vem, komu (čemu) je bil denar namenjen

    4. cilj, namembni kraj:
    giungere a destinazione dospeti v namembni kraj, na cilj
    è partito per destinazione ignota odšel je neznano kam
  • destino m

    1. usoda:
    rassegnarsi al destino sprijazniti se z usodo
    è destino che usojeno je, da
    abbandonare qcn. al proprio destino koga dokončno odpisati

    2.
    destini pl. usoda, usojeno; prihodnost:
    un popolo chiamato a grandi destini narod, ki se mu piše velika prihodnost
  • determinare

    A) v. tr. (pres. detērmino)

    1. določiti, določati; odrediti, odrejati:
    determinare i confini di un territorio določiti meje ozemlja
    determinare un concetto določiti pojem

    2. povzročiti, povzročati:
    la denutrizione determina indebolimento podhranjenost povzroča oslabitev

    3. (indurre) navesti, navajati (na); napeljati (na):
    le difficoltà lo hanno determinato a ritirarsi težave so ga navedle k odstopu

    4. odločiti, odločati; skleniti, sklepati:
    il consiglio determinò di sospendere i lavori odbor je sklenil prekiniti delo

    B) ➞ determinarsi v. rifl. (pres. mi detērmino) odločiti, odločati se; skleniti, sklepati:
    si è determinato a vendere la casa odločil se je, da bo prodal hišo
  • déti (dénem) perf. mettere:
    deti roke v žep mettere le mani in tasca
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ponekod, denimo na deželi, običaja ne poznajo in certi luoghi, per esempio nel contado, questa usanza non è conosciuta
    knjiž. denimo, da je tako mettiamo che sia così
    pog. deti šale na stran scherzi a parte
    pren. deti koga v koš mettere qcn. nel sacco
    dobro deti (prijati, koristiti) fare bene; ekst. (ugajati) piacere
    pren. ne vedeti, kam se deti non sapere che cosa fare, come comportarsi
  • dettato m

    1. šol. narek, diktat

    2. navodilo, načelo, norma:
    secondo il dettato della Costituzione kakor narekuje Ustava

    3. lit. pisanje:
    il suo è un dettato elegante e chiaro njegovo pisanje je izbrano in jasno
  • detto

    A) agg.

    1. rečen, povedan:
    detto fra noi med nami povedano
    detto tra parentesi mimogrede povedano
    è presto detto lahko je reči
    come non detto pustimo stvar pri miru; že prav, kot da tega nisem rekel
    detto fatto rečeno storjeno
    quel ch'è detto è detto kar sem rekel, sem rekel

    2. imenovan:
    Paolo Cagliari detto il Veronese Paolo Cagliari, imenovan Veronese

    3. določen:
    il detto giorno določenega dne

    4. omenjen; prej, zgoraj naveden:
    detto individuo imenovana oseba

    B) m

    1. beseda:
    stando al suo detto po njegovih besedah

    2. duhovit domislek, izrek; (facezia) dovtip:
    come dice un antico detto kot pravi starinski izrek
    i detti del pievano Arlotto dovtipi župnika Arlotta
  • devét (-ih) numer.

    1. nove:
    trikrat tri je devet tre per tre fa nove

    2. pog. (izraža nedoločeno večjo količino)
    močan je kot devet mož è forte come un leone
    pog. tako te bom, da boš devet sonc videl te ne suonerò tante da farti vedere le stelle
    (v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e per monti

    3. f (devetica) igre il nove:
    pikova devet il nove di picche
  • devêti (-a -o) numer. nono; nove:
    deveti januar nove gennaio
    ob deveti uri alle nove
    gre v deveto leto sta per compiere nove anni
    deveti del celote la nona parte del tutto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. biti deveta briga non importare niente, essere l'ultima ruota del carro
    deveta dežela il paese di Bengodi
    pren. šalj. biti že zdavnaj za deveto goro dileguarsi senza lasciar traccia alcuna
    deveta lepota la fossetta del mento
    pren. biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    pren. kovati koga v deveta nebesa portare qcn. alle stelle
    PREGOVORI:
    dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina
  • devíza (-e) f knjiž. (geslo) parola d'ordine; motto, slogan:
    naša deviza je: zmagati za vsako ceno la nostra parola d'ordine è: vincere ad ogni costo
  • dežévno adv.
    deževno je piove, il tempo è piovoso
  • di1 prep.

    1. (izraža označevanje) od:
    i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
    il padre di Antonio Tonetov oče
    i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
    reparto vendite prodajni oddelek
    ufficio studi razvojni oddelek
    vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

    2. (izraža partitivnost)
    parecchi di noi mnogi od, izmed nas
    cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

    3. (izraža primerjanje) od, kot:
    la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

    4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
    è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
    di paese in paese od vasi do vasi

    5. (izraža izvor) iz, od:
    nativo della Toscana doma iz Toskane
    essere di Trieste biti iz Trsta
    venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
    Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

    6. (izraža poimenovanje)
    il nome di Giovanni ime Janez
    il mese di dicembre mesec december
    la città di Padova mesto Padova
    l'isola d'Elba otok Elba

    7. (izraža temo, materijo) o:
    parlare del tempo govoriti o vremenu
    discutere di politica razpravljati o politiki
    trattato di medicina medicinska razprava
    Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

    8. (izraža obilje)
    botte piena di vino sod, poln vina

    9. (izraža pomanjkanje)
    beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

    10. (izraža sredstvo) s, z:
    lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
    cingere di mura obdati z zidovjem

    11. (izraža način)
    lavorare di malavoglia delati brezvoljno
    ridere di gusto smejati se od srca

    12. (izraža vzrok) od:
    morire di sete umirati od žeje
    urlare di dolore vpiti od bolečine

    13. (izraža namero, cilj)
    cintura di salvataggio rešilni pas
    teatro di prosa drama (gledališče)
    essere d'aiuto biti v pomoč

    14. (izraža čas)
    di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
    un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

    15. (izraža krivdo in kazen)
    accusato d'omicidio obtožen umora
    è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

    16. (izraža omejitev)
    non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
    malato di cuore srčni bolnik

    17. (izraža material)
    sacchetto di plastica plastična vrečka

    18. (izraža lastnost)
    uomo di grande probità velik poštenjak
    giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

    19. (izraža starost)
    bambino di tre anni trileten otrok

    20. (izraža težo ali mero)
    una tavola di quattro metri štirimetrska deska
    un sacco di un quintale stokilska vreča

    21. (izraža ceno ali vrednost)
    oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

    22. (izraža predikativno rabo)
    dare del tu, del lei tikati, vikati
    mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

    23. (izraža atributivno rabo)
    quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
    che pezzo d'asino! osel pa tak!

    24. (uvaja osebkov odvisnik)
    succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
    vietato fumare prepovedano kaditi

    25. (uvaja predmetni odvisnik)
    ammetto di aver torto priznam, da se motim

    26. (uvaja posledični odvisnik)
    non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
  • m dan:
    il dì di Natale božični dan
    sul far del dì ob svitu
    notte e dì dan in noč
    dì per dì dan na dan
    conciare qcn. per il dì delle feste pren. koga pošteno premikastiti
    ai miei dì nekoč, v mojih časih
    buon dì (buondì) dober dan!
    oggi dì (oggidì) dandanes
  • dialēttica f

    1. filoz. dialektika

    2. razpravljalska spretnost:
    con abile dialettica è riuscito a ribaltare le tesi dell'avversario s spretno dialektiko mu je uspelo obrniti na glavo nasprotnikove trditve
  • dialóg (-a) m dialogo, discorso, colloquio (tudi ekst.):
    imeti dolg, živahen dialog avere un dialogo lungo e animato
    dialog med vzhodnim in zahodnim svetom il dialogo fra Est e Ovest