Franja

Zadetki iskanja

  • strippapēlle pog.
    a strippapelle:
    mangiare a strippapelle žreti, nažreti se
  • strkljáti (-ám)

    A) perf. rotolare:
    strkljati kamen po bregu rotolare un sasso per la china

    B) strkljáti se (-ám se) perf. refl. rotolare:
    pren. debeli solzi sta se ji strkljali po licu due grossi lacrimoni le solcarono il volto
  • strméti (-ím) imperf.

    1. fissare lo sguardo (su), guardare fissamente, fissare

    2. rimanere di stucco; allibire:
    tako se je spremenil, da je kar strmela rimase di stucco, tanto era cambiato
    strmeti od groze, začudenja allibire dallo spavento, dalla meraviglia
  • strmína (-e) f

    1. china, salita, scesa, declivio; dirupo, erta:
    blaga, huda strmina salita lieve, ripida
    vzpenjati se v strmino arrancare in salita

    2. pendenza

    3. mat. tangente d'inclinazione della retta
  • strmoglávo adv. a capofitto:
    cene strmoglavo rastejo i prezzi aumentano precipitosamente
    strmoglavo se vreči v kaj gettarsi a capofitto in qcs.
  • strofinare

    A) v. tr. (pres. strofino) brisati

    B) ➞ strofinarsi v. rifl. (pres. mi strofino)

    1.
    strofinarsi a, contro podrgniti se ob

    2. pren.
    strofinarsi a prilizovati se komu
  • stropicciare

    A) v. tr. (pres. stropiccio)

    1. drgniti:
    stropicciarsi le mani meti si roke
    stropicciarsi gli occhi meti si oči
    stropicciare i piedi cepetati z nogami

    2. nareč. mečkati

    B) ➞ stropicciarsi v. rifl. (pres. mi stropiccio):
    stropicciarsi di pog. požvižgati se na
  • strúna (-e) f

    1. muz. corda:
    strune (na glasbilu) incordatura
    struna brni, se trese la corda risuona, vibra
    napeti, uglasiti strune tendere, dare la giusta intonazione alle corde
    vleči z lokom po strunah andare con l'archetto sulle corde
    pren. brenkati na čustvene strune toccare le corde del sentimento
    pren. napeti drugačne strune essere più severo
    pren. ubrati smešno struno metterla in ridere

    2. zool. corda:
    hrbtna struna corda dorsale
  • strúp (-a) m veleno, tossico; biol. tossina; pren. veleno, dente:
    voj. bojni strupi gas tossici
    kačji, rastlinski strupi veleni di serpente, veleni vegetali
    podganji strup ratticida
    kobrin strup il veleno del cobra
    pren. strup zavisti il dente, il veleno dell'invidia
    zrak v mestih je zasičen s strupi l'aria delle città è satura di veleni
    spremeniti se v strup andare in veleno, trasformarsi in veleno
    pren. njegove besede so polne strupa le sue parole schizzano veleno
    pren. ne jemlji toliko strupov non prendere tante medicine
    biol. bakterijski strupi tossine batteriche
    farm. srčni, želodčni, živčni strupi tossine cardiache, gastriche, neurotrope
  • studio m (pl. -di)

    1. učenje; študij, študiranje:
    borsa di studio štipendija
    lo studio delle lingue učenje jezikov
    uomo di studio učenjak

    2. študij (predmet preučevanja):
    studi letterari, scientifici študij literature, znanosti

    3.
    studi pl. študij, visokošolsko šolanje:
    cominciare, finire, interrompere gli studi začeti, končati, prekiniti šolanje
    fare i propri studi šolati se

    4.
    studi pl. šolstvo, šolska organizacija:
    provveditorato agli studi (pokrajinski) zavod za šolstvo
    provveditore agli studi predstojnik (pokrajinskega) zavoda za šolstvo

    5. raziskava; študija, monografija:
    un pregevole studio sul Tartini izvrstna monografija o Tartiniju

    6. glasba etuda

    7. načrt, projekt; priprava:
    essere allo studio preučevati se:
    il progetto per l'acquedotto è allo studio projekt vodovoda še preučujejo

    8. umet. študija

    9. knjižno skrb, prizadevnost:
    a sommo studio namerno, zanalašč
    fare qcs. con ogni studio narediti kaj zelo skrbno

    10. delovna soba, oprema (delovne sobe); pisarna; ambulanta:
    studio fotografico fotografski atelje
    studio di pittore slikarski atelje

    11. film filmski studio

    12. hist. univerza, vseučilišče
  • stura f odmašitev, odčepitev:
    dare la stura a un fiasco odčepiti steklenico
    dare la stura pren. sprostiti, sproščati, dati si duška; izkašljati se
  • stvár (-í) f

    1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
    ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
    kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali

    2. (bitje) cosa, coso, essere:
    drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare

    3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
    vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
    niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
    stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
    zaupne stvari cose, faccende confidenziali

    4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
    boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta

    5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
    glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
    to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
    (to je) tvoja stvar sono affari tuoi

    6. (v medmetni rabi):
    jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
    presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stvari se zapletajo le cose si complicano
    stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
    vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
    evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
    pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
    ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
    to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
    kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
    dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
    filoz. stvar na sebi cosa in sé
  • stvárca (-e) f dem. od stvar cosetta; creaturina:
    izdeluje različne stvarce fabbrica varie cosette
    mama se je vrnila iz porodnišnice z drobno jokajočo stvarco la mamma è venuta dall'ospedale di maternità con una creaturina piangente
  • stvarítev (-tve) f creazione, opera:
    kiparska stvaritev scultura
    filmska, operna stvaritev film, opera
    odrska stvaritev messinscena, rappresentazione teatrale
    zdel se ji je bolj stvaritev domišljije kot živ človek le sembrava un parto dell'immaginazione più che un uomo in carne e ossa
    na avtomobilskem salonu so proizvajalci predstavili svoje zadnje stvaritve al salone delle automobili le fabbriche hanno presentato i modelli più recenti
  • su

    A) prep.

    1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
    è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
    comandare su tutti poveljevati vsem
    contare sulle dita prešteti na prste
    contare su qcn. računati na koga
    essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
    essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
    pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
    stare sulle spine pren. biti na trnih

    2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
    la marcia su Roma pohod na Rim
    le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
    andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

    3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
    opera su Cesare delo o Cezarju
    discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
    piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

    4. (za označevanje časa)
    sul calar del sole proti večeru
    sul far del mattino proti jutru
    sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
    essere, stare sul punto di biti na tem, da
    starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

    5. (za označevanje približne starosti)
    un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

    6. (za označevanje približne cene)
    la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

    7. (za označevanje približne teže in višine)
    pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
    è alto sui due metri visok je približno dva metra

    8. (za označevanje načina)
    scarpe su misura čevlji po meri
    credere sulla parola verjeti na besedo
    lavorare su ordinazioni delati po naročilu
    parlare sul serio govoriti resno
    stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

    9. (za označevanje snovi)
    dipinto su tela slika na platnu
    incisione su rame bakrorez

    10.
    su per po:
    arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

    B) avv.

    1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
    la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
    vieni su pridi gor
    un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
    un su e giù vrvež
    andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
    non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
    andare su pren. rasti (cene)
    tirare su i figli vzrediti otroke
    tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
    venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
    venire su bene lepo rasti, uspevati
    un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

    2.
    su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
    salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
    trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

    3. pleon.
    alzarsi, levarsi su vstati
    mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
    mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
    mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
    mettere su famiglia pren. poročiti se
    mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
    mettere su superbia pren. prevzeti se
    saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

    4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
    lì su, là su tam gori, tja gor
    qui su tu doli, sem dol
    poco su, poco giù približno

    5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
    su coraggio! le korajžno!
    su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

    6.
    in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
    guarda in su poglej gor!
    metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
    da Roma in su od Rima proti severu
    si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

    7.
    da su, di su od zgoraj
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod
  • substitút (-a) m

    1. (namestnik, zastopnik) sostituto

    2. (nadomestilo, nadomestek) surrogato:
    kič se dandanes predstavlja kot substitut za kulturo il kitsch pretende oggidì di essere il surrogato della cultura
  • succēsso m

    1. pripetljaj, dogodek, slučaj

    2. izid, uspeh

    3. absol. uspeh:
    un film di successo uspešen film
    avere, ottenere, riportare, riscuotere successo uspeti, posrečiti se
  • succhiare v. tr. (pres. succhio)

    1. sesati, srkati, vsrkavati:
    aver succhiato qcs. col latte della madre pren. vsrkati kaj z materinim mlekom
    succhiarsi il dito sesati si prst
    succhiare il sangue a qcn. pren. komu sesati kri, izkoriščati koga

    2. vsrkati, vsrkavati

    3. piti, srebati (tudi pren.)

    4. šport žarg.
    succhiare la ruota prisesati se h kolesu (tekmovalca spredaj)
  • sudore m

    1. pot, znoj:
    gocce di sudore znojne kapljice
    sudore freddo mrzel, leden znoj
    grondare sudore znojiti se

    2. pren. znoj, trud
  • sugo m (pl. -ghi)

    1. sok

    2. absol. kulin. omaka

    3. pren. bistvo, jedro; ekst. užitek, zadovoljstvo:
    il sugo del discorso bistvo razgovora
    senza sugo plehek, neslan
    storia senza sugo neslana zgodba
    a stare con lui ci trovo poco sugo v njegovi družbi se dolgočasim