Franja

Zadetki iskanja

  • stêklo (-a) n vetro:
    obdelovati, pihati steklo lavorare, soffiare il vetro
    posoda iz stekla recipiente di vetro, vetro
    obrisati orošeno steklo asciugare il vetro appannato
    umakni se, saj nisi iz stekla! togliti dalla luce, non sei trasparente!
    palača je vsa v steklu, iz stekla il palazzo è tutto di vetro
    češko steklo vetro di Boemia
    jensko steklo cristallo, vetro di Jena
    laboratorijsko steklo vetro da laboratorio
    matirano steklo vetro smerigliato
    navadno steklo vetro comune
    okensko steklo vetro da, per finestre
    optično steklo vetro ottico, vetri ottici
    ornamentalno steklo vetri artistici
    avt. vetrobransko steklo parabrezza
    pleksi steklo plexiglas
    plosko (ravno)
    steklo vetro piano
    svinčevo steklo vetro al piombo
    rusko steklo (muskovit) muscovita
    topno steklo vetro solubile
    varnostno steklo vetro di sicurezza
    votlo steklo vetro soffiato; vetro cavo
    zeleno steklo vetro da bottiglia
    žično steklo vetro armato, retinato
  • stella f

    1. astr. zvezda:
    stella doppia, tripla dvojna, trojna zvezda
    stella cadente, filante meteor
    stella caudata, cornuta, crinita komet, zvezda repatica
    stella polare severnica

    2. ekst.
    stelle erranti, lucenti planeti
    stelle medicee Jupitrovi sateliti
    andare, salire alle stelle povzpeti se zelo visoko; močno se podražiti (cene)
    portare qcn. alle stelle pren. koga kovati v zvezde
    vedere le stelle pren. videti vse zvezde

    3.
    stelle pl. nebesa

    4.
    stelle pl. pren. oči

    5. usoda:
    nascere sotto una buona, una cattiva stella roditi se pod srečno, nesrečno zvezdo

    6. ekst. zaščitnik

    7. pesn. krasotica; ljubljena ženska; pog.
    stella mia! srček moj! (v ljubkovalnih izrazih)

    8. zvezda; zvezdnik, zvezdnica

    9. ekst. zvezda (predmet, naprava):
    a stella zvezden
    collegamento a stella elektr. zvezdna vezava
    stelle filanti papirnate kače
    stella dello sperone kolesce ostroge

    10. navt., šport zvezda

    11. veter. zvezda

    12.
    la stella di Davide judovska zvezda
    stella rossa rdeča zvezda
    generale a quattro stelle general s štirimi zvezdami
    ristorante a quattro stelle restavracija s štirimi zvezdami

    13. bot.
    stella alpina planika (Leontopondium alpinum)
    stella di Natale kolesnik, mleč (Euphorbia pulcherrima)

    14. zool.
    stella di mare, stella marina (asteria) navadna morska zvezda (Asterias rubens)

    15.
    stelle kulin. zvezdice (vrsta testenin)

    16. tisk zvezdica, asterisk
  • stesso

    A) agg.

    1. isti:
    è sempre la stessa storia vedno ista pesem
    al tempo stesso, nello stesso tempo istočasno; ekst. hkrati

    2. (v podkrepitev) sam, osebno:
    la mostra è stata inaugurata dal presidente stesso predsednik osebno je odprl razstavo

    3. še, prav:
    oggi stesso še danes

    4. celo, sam:
    lo stesso modo con cui si comporta lo squalifica sam način, kako se obnaša, ga postavlja v slabo luč

    B) pron.

    1. isti, ista oseba

    2. isto:
    fa lo stesso isto je, vseeno je
    essere sempre alle stesse biti vedno pri istem, pri starem

    3. absol. pog.
    lo stesso vseeno
  • stèza (-e) f

    1. sentiero:
    steza se strmo spušča, vzpenja il sentiero scende, sale ripido
    gozdna, poljska steza sentiero nel bosco, sentiero campestre
    pren. kozja steza sentiero scosceso
    tihotapska steza sentiero battuto dai contrabbandieri
    kolesarska steza pista ciclabile
    steza za pešce, sprehajalna steza sentiero, percorso pedonale
    aer. pristajalna steza pista di atterraggio

    2. šport. pista; circuito:
    dirkalna steza circuito di gara
    jahalna steza pista equestre
    trim steza percorso vita, sentiero ginnico
    rib. ribja steza scala di monta
  • stile m

    1. slog, stil:
    stile accurato, elegante negovan, prefinjen slog
    stile ampolloso, prolisso nabrekel, dolgovezen slog
    elevatezza, eleganza di stile slogovna vzvišenost, prefinjenost
    stile bizantino, romanico, gotico umet. bizantinski, romanski, gotski stil
    mobili di stile stilno pohištvo

    2. štetje (časa), koledar:
    stile gregoriano, romano gregorijansko, rimsko štetje; gregorijanski, julijanski koledar
    vecchio, nuovo stile staro, novo štetje (pred gregorijansko reformo in po njej)

    3. obnašanje, ravnanje; gosposkost, prefinjenost, okus:
    vestire con stile okusno se oblačiti

    4. šport slog:
    stile libero prosti slog, crawl

    5. obl. kroj

    6.
    in grande stile v velikem stilu, velikopotezen, razkošen, imeniten

    7. stilet, bodalce
  • stinco m (pl. -chi)

    1. anat. golenica, piščal:
    allungare gli stinchi pren. stegniti se, umreti
    non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik
    rompere gli stinchi a qcn. pren. koga nadlegovati

    2. zool. stopalo
  • stiro m

    1. likanje:
    ferro da stiro likalnik
    non stiro se ne lika (opozorilo na tkanini)

    2. tehn. raztezanje, vlečenje

    3. tekstil raztezanje
  • stískati1 (-am) | stísniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
    stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
    stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
    stiskati pas tirare la cinghia

    2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
    stiskati grozdje pigiare l'uva
    stiskati olje spremere, torchiare l'olio
    stiskati limono spremere il limone
    stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
    stiskati v primež ammorsare

    3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
    stiskati z davki gravare con le imposte

    4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
    pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore

    5. pren. lesinare, risparmiare:
    stiskati pri hrani risparmiare sul cibo

    6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
    stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto

    7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
    pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
    pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
    stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
    stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
    stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
    stisniti zobe stringere i denti, sopportare
    stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento

    B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. nascondersi, accucciarsi:
    stiskati se v kot incantucciarsi

    2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi

    3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra)
  • stivale m

    1. škorenj:
    stivali da caccia lovski škornji
    stivali alla ussaro mehki škornji
    il gatto con gli stivali lit. obuti maček
    dei miei stivali pren. slabš. zanič, nesposoben:
    avvocato dei miei stivali! zakotni pravdač!
    calzare, mettersi gli stivali obuti škornje
    togliersi gli stivali sezuti škornje
    lustrare, ungere gli stivali a qcn. pren. komu se prilizovati
    rompere gli stivali pren. pog. nadlegovati, tečnariti

    2. pog. italijanski škorenj

    3. ekst. bokal za pivo (škornjaste oblike)
  • stkáti (stkèm)

    A) perf. tekst. tessere (tudi ekst.):
    stkati platno tessere la tela
    stkati iz lanu, volne tessere in lino, lana
    stkati na statvah, ročno tessere sul telaio, a mano
    pajek stke mrežo il ragno tesse la ragnatela

    B) stkáti se (stkèm se) perf. refl.

    1. pren. (nastati) formarsi, manifestarsi, comparire:
    na nebu so se stkale meglice in cielo sono comparse delle nebbioline

    2. pren. intrecciarsi:
    stkale so se trdne vezi prijateljstva si sono intrecciati forti legami di amicizia
  • stó (stôtih) numer.

    1. cento; centinaio:
    prišlo jih je najmanj sto sono venuti almeno in cento
    zbralo se je več sto ljudi si adunarono varie centinaia di persone

    2. pren. (za izražanje nedoločene velike količine) cento; mille:
    sto in stokrat sem ti povedal te l'ho detto cento volte, mille volte!
    sto let ga nisem videl non lo vedo da millanta, da cent'anni
    hist. Svet stotih il Consiglio dei Cento
    sto hudičev canchero!
    šport. zmagati na sto metrov vincere i cento metri
  • stòl (stôla) m

    1. sedia, seggio; sedile; tosk. seggiola, ciscranna:
    lesen, oblazinjen, pleten stol sedia di legno, imbottita, di vimini
    stol z naslonjali za roke sedia a braccioli
    gugalni, ležalni stol sedia a dondolo, a sdraio
    stol z visokim naslonjalom scranna
    vrtljiv, zložljiv stol sedia girevole, pieghevole
    brivski, zobozdravniški stol sedia da barbiere, poltrona da dentista
    mesarski stol banco del macellaio
    električni stol sedia elettrica
    sodni stol seggio del giudice

    2. nareč. tavola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. stol se mu maje la sua posizione vacilla, sta per perdere la poltrona
    pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
    grad. strešni stol ossatura del telaio
    visok otroški stol seggiolone
  • stôlček (-čka) m

    1. dem. od stol seggiola, seggiolina, sedia:
    stolček za pod noge (pručka) sgabello
    čevljarski, lovski, molzni stolček il panchetto del calzolaio, la sedia del cacciatore; lo sgabello per la mungitura
    vrtljiv, zložljiv stolček sedia girevole, pieghevole

    2. pren. poltrona:
    izgubiti stolček perdere la poltrona
    boriti se, potegovati se za direktorski, ministrski stolček battersi per avere la poltrona, brigare per la poltrona di direttore, di ministro
  • stòlp (stôlpa) m

    1. torre:
    cerkveni stolp campanile
    obrambni stolp torre difensiva, torrione
    stražni stolp torre di guardia
    stolp z nadzidki torre merlata
    stolp plemiške hiše torre gentilizia
    Eifflov stolp torre Eiffel
    aer. kontrolni stolp torre di controllo
    televizijski stolp torre televisiva
    vrtalni stolp torre di trivellazione
    poševni stolp torre pendente, torre di Pisa
    bibl. babilonski stolp torre di Babele
    pren. zapreti se v slonokoščeni stolp chiudersi in una torre d'avorio
    teh. komandni stolp torre di comando
    šport. skakalni stolp trampolino

    2. alp. torrione
  • stopínja (-e) f

    1. orma, traccia, pedata:
    človeške, živalske stopinje orme umane, di animali
    iti po stopinjah nekoga seguire le orme (l'esempio) di qcn.

    2. passo:
    stopinje se bližajo, zgubljajo i passi si avvicinano, si perdono

    3. fiz., mat., geogr. grado:
    stopinja Celzija, Fahrenheita, Reaumurja grado centigrado, Fahrenheit, Reaumur
    dolžinska, širinska stopinja grado di longitudine, grado di latitudine
  • stopníčka (-e) f gradino; predella, predellino, montatoio; scala, scaletta:
    šport. stati na najvišji stopnički, stopiti, povzpeti se na najvišjo stopničko stare, salire sul gradino più alto
  • stopnjeváti (-újem)

    A) imperf.

    1. graduare, aumentare, scalare; intensificare, esacerbare:
    stopnjevati pritisk intensificare la pressione
    stopnjevati hitrost aumentare la velocità

    2. lingv. comparare:
    stopnjevati pridevnik comparare l'aggettivo

    B) stopnjeváti se (-újem se) imperf. refl. aumentare; intensificarsi; inasprirsi; esacerbarsi:
    šum se je stopnjeval il rumore aumentava, si intensificava
    prepir se je vedno bolj stopnjeval la lite si faceva sempre più aspra
  • stōria f

    1. zgodovina:
    storia greca, romana grška, rimska zgodovina
    storia medievale, moderna, contemporanea srednjeveška, novoveška, sodobna zgodovina
    cattedra di storia e filosofia šol. katedra za zgodovino in filozofijo
    il giudizio della storia sodba zgodovine
    alterare, falsificare la storia potvarjati zgodovino
    passare alla storia postati del zgodovine

    2. zgodovina, zgodovinsko delo; pog. zgodovinski učbenik

    3.
    storia dell'arte, del cinema, del diritto, della filosofia, della tecnica zgodovina umetnosti, filma, prava, filozofije, tehnike
    storia naturale naravoslovje

    4. (osebna) zgodba; ekst. ljubezensko razmerje; pog. štorija:
    ti racconterò la storia della mia vita povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo
    anni fa ebbe una storia con una cantante pred leti se je spečal z neko pevko

    5. ekst. zgodba, zadeva; štorija:
    non voglio più sentir parlare di questa storia o tej zadevi nočem slišati več
    è la solita storia spet stara pesem

    6. zgodba, povest, pravljica:
    la storia dei cavalieri della tavola rotonda zgodba o vitezih okrogle mize
    la storia di Cappuccetto Rosso pravljica o Rdeči kapici

    7. izmišljotina; izgovor:
    non credere, è tutta una storia nikar ne verjemi, saj je vse izmišljeno

    8.
    storie pl. izmikanje, mečkanje; cirkus:
    su, non fare tante storie ne delaj no takega cirkusa!
    PREGOVORI: la storia è maestra di vita preg. zgodovina je življenjska učiteljica
  • storíti (-ím)

    A) perf.

    1. fare, eseguire; commettere:
    storiti kaj v jezi, nalašč fare qcs. spinti dall'ira, fare qcs. apposta
    storiti kaj dobrega, hudega fare del bene, del male
    storiti kaznivo dejanje commettere reato
    storiti svojo dolžnost fare il proprio dovere
    storiti korak naprej fare un passo avanti

    2. nareč. vet. figliare

    3. nareč. agr. (obroditi) rendere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. storiti milost fare la grazia
    PREGOVORI:
    kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi

    B) storíti se (-ím se) perf. refl. star. (nastati) formarsi:
    tema se mu je storila pred očmi gli si offuscò la vista, cadde in deliquio (dalla debolezza, dall'emozione)
    milo se mu je storilo (pri srcu) ne fu commosso
  • stracca f velika utrujenost:
    pigliare una stracca utruditi se