Franja

Zadetki iskanja

  • sottintēndere* v. tr. (pres. sottintēndo)

    1. predpostavljati, domnevati

    2. implicirati, vključevati, biti povezan, pomeniti:
    il lavoro sottintende dei sacrifici delo pomeni tudi žrtve
    si sottintende razume se, jasno je
  • sottinteso

    A) agg.
    è sottinteso, resta sottinteso jasno je, se razume

    B) m skrita misel, zadnja misel; namig, aluzija:
    senza sottintesi jasno in naravnost
    parlare per sottintesi namigovati
  • sotto

    A) prep.

    1. pod:
    andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
    finire sotto una macchina končati pod avtom
    mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
    ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

    2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
    andare sotto le armi pren. iti k vojakom
    avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
    dormire sotto le stelle spati na prostem
    non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

    3. pren. pod; za vladavine:
    avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
    la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

    4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
    condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
    essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
    la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
    tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

    5. pod (modalno); z, iz:
    caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
    pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
    guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

    6. zaradi, iz:
    fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

    7. pred:
    sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

    B) avv.

    1. spodaj, dol:
    di sotto spodaj, od spodaj
    più sotto niže
    sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
    protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
    andare sotto leči (pod odejo)
    mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
    mettere sotto qcn. avto povoziti koga
    mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

    2. naprej; niže:
    vedi sotto glej v opombi

    3. spodaj (na sebi):
    sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
    farsela sotto pog. podelati se

    C) agg. invar.
    sotto, di sotto spodnji:
    il piano di sotto spodnje nadstropje

    Č) m invar. spodnji del
  • sottobordo avv. navt. ob, ob bok, ob boku (ladje, plovila):
    portarsi sottobordo zapluti, postaviti se ob bok
  • sovērchio

    A) agg. (m pl. -chi) knjižno prekomeren, pretiran

    B) m presežek, višek
    PREGOVORI: il soverchio rompe il coperchio preg. prenapeta vrv se rada utrga
  • sovrážiti (-im)

    A) imperf.

    1. odiare, detestare:
    divje, smrtno sovražiti odiare, detestare a morte
    sovražiti koga kot kugo, kot psa, sovražiti iz dna duše, iz dna srca odiare dal profondo del cuore

    2. detestare, aborrire, non sopportare:
    narava sovraži praznino la natura aborrisce il vuoto
    sovražiti lenuhe non sopportare i fannulloni

    B) sovrážiti se (-im se) imperf. refl. odiarsi, detestarsi; non sopportarsi:
    sovražiti se kot pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa
  • spacciare

    A) v. tr. (pres. spaccio)

    1. prodati, razprodajati

    2. razpečati:
    spacciare moneta falsa razpečevati ponarejeni denar

    3. pog. dvigniti, dvigati roke od česa, obupati nad čim:
    i medici lo hanno spacciato zdravniki so obupali nad njim

    4. ubiti; odstraniti, likvidirati

    B) ➞ spacciarsi v. rifl. (pres. mi spaccio)
    spacciarsi per izdajati se za
  • spada

    A) f

    1. meč, sablja:
    spada nuda, sguainata goli meč, izdrti meč
    a spada tratta pren. zagnano, silovito
    dritto come una spada raven kot sveča
    spada di Damocle pren. Damoklejev meč
    cingere la spada opasati si meč; ekst. bojevati se
    incrociare la spada con qcn. s kom se boriti
    mettere, passare a fil di spada pren. poklati
    rimettere, riporre la spada nel fodero vrniti meč v nožnico; ekst. prenehati boj
    sguainare, snudare la spada izdreti meč

    2. šport meč; ekst. floret

    3.
    buona spada dober sabljač
    uomo di spada vojak, vojščak

    4. igre meč (barva pri napolitanskih kartah)
    PREGOVORI: ne ammazza più la gola che la spada preg. več jih umre od požrešnosti kot od meča

    B) agg. invar. zool.
    pesce spada mečarica (Xiphias gladius)
  • spaghetto2 m nareč. strah:
    prendersi uno spaghetto prestrašiti se
  • spalla f

    1. rama; hrbet; križ:
    spalle magre, robuste suha, krepka ramena
    alzata di spalle zmig z rameni
    articolo di spalla publ. članek desno zgoraj
    violino di spalla glasba prva violina
    spall'arm! voj. puško na ramo!
    a spalla na ramenih
    alle spalle di za kom, za čem, komu za hrbtom
    accarezzare le spalle a qcn. šalj. koga pobožati, koga prebunkati
    avere buone spalle biti krepek
    avere le spalle grosse, quadrate pren. biti varen, imeti močne zaščitnike
    avere settant'anni sulle spalle imeti jih sedemdeset na grbi
    avere la famiglia sulle spalle vzdrževati družino
    colpire alle spalle udariti znenada, zahrbtno
    gettare la colpa sulle spalle di qcn. komu naprtiti krivdo
    gettarsi qcs. dietro le spalle ne se več zmeniti za kaj, na kaj pozabiti
    guardarsi le spalle varovati si hrbet
    lavorare di spalle utirati si pot z vsemi sredstvi
    mettere qcn. con le spalle al muro pritisniti koga ob zid
    prendersi qcs. sulle spalle prevzeti odgovornost za kaj
    ridere, sparlare alle spalle di qcn. komu se za hrbtom smejati, koga za hrbtom opravljati
    stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
    vivere alle spalle di qcn. živeti na račun koga

    2. zool. pleča; pleče

    3. obl. rama

    4. pobočje, brežina

    5. nasip

    6. arhit. opornik

    7. gled. (komikov) sogovornik, replikator

    8.
    fare da spalla a qcn. priskočiti komu na pomoč

    9. tisk višina knjižnega hrbta
  • spánec (-nca) m sonno:
    spanec se me loteva mi viene sonno
    globok, rahel spanec sonno profondo, leggero
    predramiti se iz nemirnega spanca svegliarsi da un sonno irrequieto
    imeti dober spanec dormire duro, alla grossa
    PREGOVORI:
    spanec je boljši kot žganec un buon dormire tanto fa quanto un buon mangiare
  • spánje (-a) n

    1. dormita; sonno; ekst. letargo:
    pogrezniti se, potoniti v spanje sprofondare nel sonno, addormentarsi
    govoriti, jokati v spanju parlare, piangere nel sonno
    pren. spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
    spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
    noči brez spanja notti insonni
    med. letargično spanje sonno letargico

    2. zool. letargo
  • sparare2

    A) v. tr. (pres. sparo)

    1. ustreliti, streljati:
    sparare un colpo in aria ustreliti v zrak
    spararsi un colpo ustreliti se
    sparare una fucilata ustreliti s puško

    2.
    sparare calci, pugni brcati, udariti s pestjo
    sparare in rete šport streljati na vrata

    3. pren. ustreliti, streljati (kozle), klatiti:
    spararle grosse debele klatiti
    sparare una notizia in prima pagina publ. dati novici poseben poudarek

    B) v. intr. ustreliti, streljati:
    spararsi ustreliti se
    sparare nel mucchio pren. streljati vsevprek, na slepo
    sparare a salve streljati v salvah
    sparare a vista streljati brez opozorila
    sparare a zero streljati naravnost; pren. prerešetati koga z vprašanji; neusmiljeno kritizirati
  • spasso m

    1. zabava:
    per spasso za zabavo
    darsi agli spassi vdajati se brezdelju, zabavati se
    prendersi spasso di qcn. norčevati se iz koga

    2. pren. zabavnež

    3. (kratek) sprehod:
    andare a spasso iti na sprehod
    essere a spasso pren. biti brez dela
    mandare qcn. a spasso znebiti se koga, spraviti koga spod nog
    mandare a spasso qcn. pren. briti norce iz koga
    va' a spasso! pojdi k vragu!
  • spáti (spím)

    A) imperf.

    1. dormire:
    spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
    spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
    dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
    spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
    spati pri kom dormire, pernottare da qcn.

    2. (počivati) riposare:
    pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano

    3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
    spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
    rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra

    4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
    na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori

    5.
    spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    priden je, kadar spi è bravo quando dorme
    glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
    hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
    spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
    spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
    PREGOVORI:
    kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
    nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli

    B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
    spi se mi ho sonno
  • spavento m

    1. strah; groza:
    esser brutto da far spavento biti grd kot smrtni greh
    fare, incutere, mettere spavento zbujati strah
    morire, tremare di spavento umreti, tresti se od groze
    provare un grande spavento hudo se prestrašiti

    2. ekst. pog. strašilo
  • spēcchio m (pl. -chi)

    1. zrcalo:
    specchio concavo, convesso, sferico vboklo, izboklo, kroglasto zrcalo

    2. ogledalo:
    specchio a mano, da tavolo, da muro ročno, namizno, stensko ogledalo
    armadio a specchio omara z ogledalom

    3. pren. hiša kot iz škatlice

    4. pren. zrcalo; vzor:
    farsi specchio di qcn. zgledovati se po kom, jemati koga za vzor

    5.
    specchio d'acqua morje, jezero:
    a specchio na obali

    6. preglednica

    7. šport tabla (pri košarki)
    lo specchio della porta nogometna vrata, gol

    8. bot.
    specchio di Venere barvica, plahuta, zaspanka (Specularia speculum)

    9. hist. register dolžnikov (komune)
  • spēndere* v. tr. (pres. spēndo)

    1. trošiti, zapraviti, zapravljati:
    spendere un occhio della testa, l'osso del collo, un patrimonio, un perù potrošiti celo premoženje
    spendere e spandere na veliko zapravljati

    2. pren. porabiti; preživeti, preživljati; zapraviti:
    spendere il proprio tempo preživljati čas
    spendere inutilmente gli anni migliori zastonj zapraviti najboljša leta
    spendere una parola, quattro parole per qcn. zavzeti se za koga; koga priporočiti

    3. absol. nakupovati
  • spéniti (-im)

    A) perf. far schiumare

    B) spéniti se (-im se) perf. refl. schiumare, diventare schiumoso:
    speniti se od jeze schiumare dalla rabbia
  • spénjati2 (-am)

    A) imperf. alzare, stendere, sollevare

    B) spénjati se (-am se) imperf. refl. levarsi, alzarsi; stendersi; ekst. arrampicarsi:
    bršljan se spenja po drevesu l'edera si arrampica sull'albero