Franja

Zadetki iskanja



  • A) adv.

    I.

    1. (zanika glagolsko dejanje) non:
    nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
    (v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
    naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

    2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
    ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

    3. (poudarja nasprotni pomen) non:
    ne dosti vredno blago merce di non grande valore

    4. pren. (izraža popravek) non:
    lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

    5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
    ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
    si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

    6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
    kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
    ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
    pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

    II. elipt.

    1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
    si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
    si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
    pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
    ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

    2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
    še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

    III.

    1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
    ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

    2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
    počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
    razen če ne (izraža izvzemanje) non:
    gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

    IV. (v vezniški rabi)

    1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

    2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
    odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

    3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
    nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
    kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

    4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
    tiho, če ne ... zitti, se no...

    V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
    ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
    lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
    fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
    pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
    hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
    o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
    (izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
    če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

    B) konj. né:
    nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
    ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
    ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
    ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
    ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
    nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire
  • neanche

    A) avv.

    1. sploh ne, nikakor ne:
    neanche per idea!, neanche per sogno! sploh ne!, kje pa!

    2. niti (v podkrepitev negacije):
    non ho in tasca neanche un soldo v žepu nimam niti ficka

    3. celo... ne, še... ne:
    neanche un bambino si comporterebbe così še otrok se ne bi tako obnašal

    B) cong. pa če (uvaja dopustne stavke + gerundiv ali nedoločnik):
    neanche a pagarlo, neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal
  • nebésa (-bés) n pl.

    1. rel. paradiso, cielo:
    iti v nebesa andare, salire in cielo
    prositi nebesa milosti chiedere a Dio una grazia

    2. pren. paradiso; olimpo; stelle

    3. pren. (nebo) cielo

    4. do nebes (v adv. rabi za pojav, ki je v zelo visoki stopnji) al cielo:
    hvaliti, povzdigniti koga do nebes portare, levare uno alle stelle

    5. sveta nebesa (v medmetni rabi) santo cielo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti v devetih, v malih nebesih essere al settimo cielo, toccare il cielo col dito
    goditi se kot v nebesih vivere come un papa
    to je gotovo, kakor je bog v nebesih vero com'è vero Iddio
  • nebó (-á) n

    1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
    nebo je jasno il cielo è sereno
    dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
    južno, polarno nebo cielo australe, polare
    strani neba punti cardinali

    2. rel. cielo, Paradiso:
    pekel in nebo Inferno e Paradiso

    3. baldacchino, cielo:
    nebo (baldahin)
    nad posteljo il cielo del letto

    4. anat. palato;
    mehko, trdo nebo palato molle, duro

    5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
    zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
    kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
    spati po nebom dormire allo stellato
    umreti pod tujim nebom morire all'estero
    pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
    nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo
  • nekáko adv.

    1. in qualche modo, in un certo modo:
    nekako smo se vendar rešili iz težav in qualche modo riuscimmo a disintricarci dalle difficoltà

    2. pressapoco, all'incirca; su per giù, giù di lì:
    tehta nekako sto kilogramov pesa pressapoco un quintale
  • nékam adv.

    1. in qualche luogo, da qualche parte (avv. di moto a luogo) ➞ nekje
    šla sta nekam, kdove kam sono andati in qualche luogo, chissà dove

    2. un po', alquanto, parecchio, piuttosto:
    nekam slaboten je è un po' debole, è deboluccio
    gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa il padrone (di casa) era piuttosto generoso, la padrone invece avara
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pojdi nekam s svojimi šalami e piantala con le tue barzellette
    pog. pren. šefu zmeraj nekam leze non fa che ingraziarsi il capo; vulg. sta sempre lì a leccare il culo al capo
    evf. otroku se nekam mudi il bambino vuol fare la pipì, vuole andare di corpo
    poslati koga nekam mandare qcn. al diavolo
    vulg. piši me nekam e vaffanculo
    evf. ima me, da bi ga nekam sunil mi viene di dargli un calcio in culo
  • néki (-a -o)

    A) adj. uno, qualche, tale:
    na neki način se bo stvar uredila in quache modo regoleremo la faccenda
    telefoniral je neki Bole ha telefonato tale Bole

    B) néki adv. (poudarja ugibanje) mai:
    kako neki živijo ljudje v tem zakotnem kraju?! come mai fa a vivere la gente in questa casa del diavolo?!
  • nemílost (-i) f pren. (nenaklonjenost) disgrazia:
    pasti v nemilost pri kom cadere in disgrazia presso qcn.
    biti na milost in nemilost izročen essere abbandonato allo sbaraglio
    vdati se na milost in nemilost arrendersi a discrezione
    biti v nemilosti pri essere in disgrazia di qcn.
  • nepriméren (-rna -o) adj.

    1. sconveniente, inopportuno, disdicevole, inadatto, disadatto:
    stanovanje, neprimerno za številno družino appartamento, disadatto a una famiglia numerosa
    priti ob neprimernem času venire in un momento inopportuno
    neprimerno vedenje comportamento disdicevole, sconveniente
    s ceste je zdrsnil zaradi neprimerne hitrosti è finito fuori strada per eccesso di velocità
    neprimeren za bivanje inabitabile

    2. pren. impareggiabile, ineguagliabile
  • nesréča (-e) f disgrazia, sventura, scalogna, sciagura, sfortuna, incidente, infortunio; calamità; traversia:
    povzročiti, preprečiti nesrečo causare, prevenire una disgrazia
    kraj, posledice, vzroki nesreče luogo, effetti, cause della sciagura
    avtomobilska, prometna nesreča incidente stradale, automobilistico
    letalska nesreča sciagura aerea
    nesreča pri delu infortunio sul lavoro
    elementarne nesreče calamità naturali
    življenjske nesreče le traversie della vita
    po nesreči inavvedutamente, per disavventura
    po nesreči razbiti posodo per disavventura rompere un vaso
    na nesrečo disgraziatamente
    nesreča je hotela, da je izgubil stavo per sfortuna perse la scommessa
    nesreča ga spremlja vse življenje è uno iellato tutta la vita
    biti komu v nesrečo procurare guai a qcn.
    držati se kot kup nesreče esser, starsene mogio mogio, come un sacco di patate
    PREGOVORI:
    sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
    nesreča nikoli ne počiva, nesreča ne pride sama le disgrazie non vengono mai sole
    nesreča človeka izmodri la sventura rinsavisce
    prijatelja spoznaš v nesreči l'amico certo si conosce nell'incerto
  • nêsti (nêsem)

    A) imperf. ➞ nositi

    1. portare:
    nesti kovček portare la valigia
    nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
    nesti denar na banko portare i soldi in banca
    veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
    nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
    nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
    top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata

    2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
    kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
    ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina

    3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
    gostilna dobro nese l'osteria rende bene

    4. (izločati jajca) fare le uova
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
    leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
    noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
    šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
    teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
    kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
    jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
    nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
    nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
    nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
    kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
    pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
    nesti na nosilih barellare

    B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.

    1. incedere

    2. muoversi, spostarsi

    3. diffondersi, spargersi
  • neúmen (-mna -o) adj.

    1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
    neumen obraz faccia balorda, sciocca
    neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
    ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
    neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione

    2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
    kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
    učiti se kot neumen studiare come un ossesso

    3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
    neumen od veselja pazzo di gioia

    4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
    neumna navada sciocca abitudine
    spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte

    5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
    imeti neumno srečo avere una fortuna matta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
    pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
    je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
    neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
    pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
    pren. neumno vreme tempo instabile
    PREGOVORI:
    najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli
  • nevárnost (-i) f

    1. pericolo, rischio, insicurezza:
    nevarnost mu grozi è in pericolo
    čutiti, slutiti nevarnost presentire il pericolo
    naznanjati, opozarjati na nevarnost richiamare l'attenzione sul pericolo
    spravljati, spuščati se v nevarnost correre il rischio, rischiare
    uiti smrtni nevarnosti sfuggire, evitare un pericolo mortale
    biti v življenjski nevarnosti essere, trovarsi in pericolo mortale
    biti izven nevarnosti essere fuori pericolo

    2. (v prislovni, povedni rabi)
    nevarnost je, da se hiša podre c'è il pericolo che la casa crolli

    3. (odgovornost, tveganje) rischio:
    blago so poslali na njihovo nevarnost la merce è stata spedita a loro rischio e pericolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pogumno gledati nevarnosti v obraz affrontare coraggiosamente il pericolo
    pren. spravljati v nevarnost svoje dobro ime mettere a repentaglio il proprio buon nome
    publ. rumena nevarnost il pericolo giallo
    avt. znaki za nevarnost segnali di pericolo
  • nežgán (-a -o) adj.

    1. non cotto (laterizi)

    2. a bassa gradazione:
    žgane in nežgane pijače alcolici ad alta gradazione, a bassa gradazione
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • niēnte

    A) pron.

    1. nič:
    di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
    meno di niente prav nič
    niente di niente prav nič
    niente e poi niente prav nič
    fare finta di niente delati se neumnega
    fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
    finire in niente pren. splavati po vodi
    non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
    non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
    non fa niente nič ne de, nič zato
    non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
    non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
    non mancare di niente imeti vsega v izobilju
    non poterci fare niente biti brezmočen

    2. malenkost:
    cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
    uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
    contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)

    3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
    hai saputo niente? ali si kaj zvedel?

    B) agg. pog. noben; nič:
    niente paura brez strahu!
    non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa

    C) m

    1. nič; ničla, niče:
    un bel niente prav nič; ne, sploh ne
    essere un niente biti niče
    ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
    venire su dal niente priti iz niča

    2. malenkost:
    basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost

    Č) avv.

    1. sploh ne:
    non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
    niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)

    2. prav malo
    PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič
  • njegóv (-a -o)

    1. adj. (izraža svojino moškega ali srednjega spola) suo, di lui:
    njegov avtomobil la sua macchina
    njegova družina la sua famiglia
    sadovi njegovega dela i frutti del suo lavoro

    2. (izraža spoštovanje) suo: ➞ njen | njihov | njun
    njegova ekscelenca Sua Eccellenza
    njegovo kraljevo veličanstvo Sua Maestà
    pog. plavolaske so njegov tip le bionde sono il suo tipo
    otrok je čisto njegov il bambino è lui sputato
    pog. te čenče so njegovo maslo sono chiacchiere che ha messo in giro lui
    vse naj bi bilo po njegovo tutto dovrebbe essere a modo suo
    vsi njegovi so pomrli tutti i suoi parenti sono morti
    pog. njegova bo obveljala sarà come dice lui
    spet ena (od) njegovih un'altra delle sue trovate
    hiša stoji na njegovem la casa è sul terreno di sua proprietà


  • A) inter.

    1. (izraža spodbudo) su; allora; bene:
    no, reci kaj su, di' qualcosa
    no, naj slišim, kaj mi imaš povedati bene, sentiamo cos'hai da dirmi

    2. (izraža zadovoljnost pri ugotovitvi) ecco, allora:
    no, to je urejeno ecco, questo è a posto

    3. (izraža privolitev) be':
    no, pa naj bo po vašem be', vada per la vostra

    4. (izraža nejevoljo) beh, ecco:
    no, pa imam che bel pasticcio, eccoci in un bel pasticcio

    5. (izraža podkrepitev trditve) già, ecco:
    no, seveda già, appunto

    6. (v vezniški rabi) allora:
    če bo tako, no, potem bo žalostno se andrà così, (allora) saranno guai

    B) adv.

    1. (izraža nejevoljo) su, suvvia, e:
    daj mi no mir e lasciami in pace; suvvia, piantala

    2. (izraža presenečenje) to':
    glej ga no, si že tu to', sei già qui
  • nóč (-í) f

    1. notte; nottata:
    noč se dela si fa notte
    noč lega, pada, se spušča annotta
    prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
    dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
    v varstvu noči col favore delle tenebre
    biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
    biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
    delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
    čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
    pod noč a notte
    prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
    lahko noč! buona notte!

    2. pren. notte:
    noč srednjega veka la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati noč in dan lavorare giorno e notte
    imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
    pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
    zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
    evf. hčere, prijateljice noči prostitute
    geogr. bele noči notti bianche
    božična, sveta noč notte di Natale
    bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
    kresna noč solstizio d'estate
    polarna noč notte polare
    poročna noč notte nuziale
    hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
    hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
    rel. velika noč Pasqua
    pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
    PREGOVORI:
    noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
    nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)