smascellarsi v. rifl. (pres. mi smascēllo)
smascellarsi dalle risa pokati od smeha
Zadetki iskanja
- sméh (-a) m riso, risata; ilarità:
premagovati, zadrževati, krotiti smeh contenere, frenare il riso, le risa
bruhniti, planiti, prasniti v smeh scoppiare a ridere
pokati, zvijati se od smeha crepare, sganasciarsi dalle risa
vzbuditi smeh muovere il riso
gromozanski smeh alte, grosse risa
porogljiv, krčevit smeh riso beffardo, convulso
neotesan smeh riso sguaiato
glasen, bučen, razposajen smeh risate grasse, matte, solenni
homerski, sproščen smeh risata omerica - smejáti se (sméjem se) imperf. refl.
1. ridere:
smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
smejati se šalam ridere delle barzellette
smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.
2. pren. ridere; sorridere:
sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
pren. smejati se v brk sogghignare
pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
PREGOVORI:
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo - smōrfia f
1. kremženje, zmrdovanje; zmrda:
una smorfia di dolore kremženje od bolečine
2. poza, prisiljeno vedenje, afektiranost; spakovanje, afnanje - sobbalzare v. intr. (pres. sobbalzo)
1. poskočiti, poskakovati
2. planiti, zdrzniti se:
sobbalzare dalla sorpresa zdrzniti se od presenečenja - solco m (pl. -chi)
1. agr. brazda:
solco acquaio odtočni jarek
uscire dal solco pren. skočiti vstran, odmakniti se od teme pogovora
2. ekst. sled; kolesnica; guba
3. navt. vodna brazda - solliēvo m olajšanje; tolažba:
dare, porgere, portare sollievo lajšati, pomagati
essere di sollievo biti v pomoč, v tolažbo
tirare un sospiro di sollievo oddahniti si od česa - solluchero m
andare in solluchero tajati se od blaženosti
mandare in solluchero qcn. spravljati koga v blaženost - solo
A) agg.
1. sam:
essere, starsene solo biti sam
2.
da solo sam (brez tuje pomoči)
fare qcs. da solo, tutto da solo narediti kaj sam
3.
soli sama (v dvoje)
cenammo soli večerjala sva sama
4. samo:
uno solo samo eden
due soli samo dva
5.
un, uno solo en sam, samo eden, le eden:
c'è un solo Dio Bog je samo eden
la verità è una sola resnica je samo ena
non uno solo niti eden
6.
soli pl. samo, izključno:
giornale per soli uomini časopis samo za moške
7. sam (brez dodatkov):
non si vive di solo pane človek ne živi samo od kruha
8.
a una sola voce v en sam glas, enoglasno
9. glasba solo:
suite per violino solo suita za solo violino
B) avv. samo, le
C) cong.
1. samo, vendar
2.
solo che če le:
darai l'esame, solo che tu lo voglia izpit boš položil, če le hočeš
Č) m glasba solo, solist - suonato, sonato agg.
1. dopolnjen:
ha cinquant'anni suonati dopolnil je petdeset let
2. šport žarg.
ciclista suonato izčrpan kolesar
pugile suonato od udarcev omamljeni boksar, boksarsko kljuse
3. pren. bedast, poneumljen - sónce (-a) n
1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
Sonce in Luna il Sole e la Luna
Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
lepa kot sonce bella come il sole
jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale
2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice
3. pren.
sonce svobode il sole della libertà
sonce sreče il sole della felicità
sonce upanja il sole della speranza
4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole
5. pog.
višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
ne bo več gledal sonca morrà
tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
pojdi mi s sonca togliti dal sole
sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
nič lažjega pod soncem niente di più facile
nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole - sonno m
1. spanje, sen:
sonno agitato, tranquillo nemirno, mirno spanje
il sonno del giusto spanje pravičnega
il sonno eterno, l'ultimo sonno pren. večno spanje
terapia, cura del sonno spalna terapija
dormire sonni tranquilli pren. mirno spati, živeti mirno
prendere, riprendere sonno zaspati, ponovno zaspati
2. med.
malattia del sonno spalna bolezen, tripanosomiaza
3. spanec, zaspanost:
avere sonno biti zaspan
cadere, cascare dal sonno klecati, padati od utrujenosti
far venire, mettere sonno pren. biti na smrt dolgočasen
4. pren. mir, tišina - sottinsù avv.
di sottinsù od spodaj navzgor - sotto
A) prep.
1. pod:
andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
finire sotto una macchina končati pod avtom
mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk
2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
andare sotto le armi pren. iti k vojakom
avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
dormire sotto le stelle spati na prostem
non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega
3. pren. pod; za vladavine:
avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.
4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči
5. pod (modalno); z, iz:
caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota
6. zaradi, iz:
fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom
7. pred:
sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti
B) avv.
1. spodaj, dol:
di sotto spodaj, od spodaj
più sotto niže
sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
andare sotto leči (pod odejo)
mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
mettere sotto qcn. avto povoziti koga
mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa
2. naprej; niže:
vedi sotto glej v opombi
3. spodaj (na sebi):
sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
farsela sotto pog. podelati se
C) agg. invar.
sotto, di sotto spodnji:
il piano di sotto spodnje nadstropje
Č) m invar. spodnji del - spada
A) f
1. meč, sablja:
spada nuda, sguainata goli meč, izdrti meč
a spada tratta pren. zagnano, silovito
dritto come una spada raven kot sveča
spada di Damocle pren. Damoklejev meč
cingere la spada opasati si meč; ekst. bojevati se
incrociare la spada con qcn. s kom se boriti
mettere, passare a fil di spada pren. poklati
rimettere, riporre la spada nel fodero vrniti meč v nožnico; ekst. prenehati boj
sguainare, snudare la spada izdreti meč
2. šport meč; ekst. floret
3.
buona spada dober sabljač
uomo di spada vojak, vojščak
4. igre meč (barva pri napolitanskih kartah)
PREGOVORI: ne ammazza più la gola che la spada preg. več jih umre od požrešnosti kot od meča
B) agg. invar. zool.
pesce spada mečarica (Xiphias gladius) - spanciare
A) v. intr. (pres. spancio)
1. udariti s trebuhom, pasti na trebuh (pri skoku v vodo)
2. aero zgubljati višino; strmo padati; udariti s trupom (ob tla)
B) ➞ spanciarsi v. rifl. (pres. mi spancio)
1.
spanciarsi dalle risa pokati od smeha
2. gubati se - spappolare
A) v. tr. (pres. spappolo) zmečkati, zdrobiti, streti, spremeniti v kašo
B) ➞ spappolarsi v. rifl. (pres. mi spappolo) zmečkati se, zdrobiti se, razlesti se, postati kašast:
spappolarsi dalle risa pren. pog. pokati od smeha - spavento m
1. strah; groza:
esser brutto da far spavento biti grd kot smrtni greh
fare, incutere, mettere spavento zbujati strah
morire, tremare di spavento umreti, tresti se od groze
provare un grande spavento hudo se prestrašiti
2. ekst. pog. strašilo - spéniti (-im)
A) perf. far schiumare
B) spéniti se (-im se) perf. refl. schiumare, diventare schiumoso:
speniti se od jeze schiumare dalla rabbia - spiegazione f razlaga, razlaganje, pojasnilo, pojasnjevanje:
avere una spiegazione con qcn. kaj s kom razčistiti
chiedere una spiegazione a qcn. vprašati koga za pojasnilo, zahtevati od koga pojasnilo
dare una spiegazione dati pojasnilo, pojasniti