Franja

Zadetki iskanja

  • smascellarsi v. rifl. (pres. mi smascēllo)
    smascellarsi dalle risa pokati od smeha
  • sméh (-a) m riso, risata; ilarità:
    premagovati, zadrževati, krotiti smeh contenere, frenare il riso, le risa
    bruhniti, planiti, prasniti v smeh scoppiare a ridere
    pokati, zvijati se od smeha crepare, sganasciarsi dalle risa
    vzbuditi smeh muovere il riso
    gromozanski smeh alte, grosse risa
    porogljiv, krčevit smeh riso beffardo, convulso
    neotesan smeh riso sguaiato
    glasen, bučen, razposajen smeh risate grasse, matte, solenni
    homerski, sproščen smeh risata omerica
  • smejáti se (sméjem se) imperf. refl.

    1. ridere:
    smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
    smejati se šalam ridere delle barzellette
    smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
    smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
    smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
    veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
    kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
    zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.

    2. pren. ridere; sorridere:
    sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
    prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
    pren. smejati se v brk sogghignare
    pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
    smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
    PREGOVORI:
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo
  • smōrfia f

    1. kremženje, zmrdovanje; zmrda:
    una smorfia di dolore kremženje od bolečine

    2. poza, prisiljeno vedenje, afektiranost; spakovanje, afnanje
  • sobbalzare v. intr. (pres. sobbalzo)

    1. poskočiti, poskakovati

    2. planiti, zdrzniti se:
    sobbalzare dalla sorpresa zdrzniti se od presenečenja
  • solco m (pl. -chi)

    1. agr. brazda:
    solco acquaio odtočni jarek
    uscire dal solco pren. skočiti vstran, odmakniti se od teme pogovora

    2. ekst. sled; kolesnica; guba

    3. navt. vodna brazda
  • solliēvo m olajšanje; tolažba:
    dare, porgere, portare sollievo lajšati, pomagati
    essere di sollievo biti v pomoč, v tolažbo
    tirare un sospiro di sollievo oddahniti si od česa
  • solluchero m
    andare in solluchero tajati se od blaženosti
    mandare in solluchero qcn. spravljati koga v blaženost
  • solo

    A) agg.

    1. sam:
    essere, starsene solo biti sam

    2.
    da solo sam (brez tuje pomoči)
    fare qcs. da solo, tutto da solo narediti kaj sam

    3.
    soli sama (v dvoje)
    cenammo soli večerjala sva sama

    4. samo:
    uno solo samo eden
    due soli samo dva

    5.
    un, uno solo en sam, samo eden, le eden:
    c'è un solo Dio Bog je samo eden
    la verità è una sola resnica je samo ena
    non uno solo niti eden

    6.
    soli pl. samo, izključno:
    giornale per soli uomini časopis samo za moške

    7. sam (brez dodatkov):
    non si vive di solo pane človek ne živi samo od kruha

    8.
    a una sola voce v en sam glas, enoglasno

    9. glasba solo:
    suite per violino solo suita za solo violino

    B) avv. samo, le

    C) cong.

    1. samo, vendar

    2.
    solo che če le:
    darai l'esame, solo che tu lo voglia izpit boš položil, če le hočeš

    Č) m glasba solo, solist
  • suonato, sonato agg.

    1. dopolnjen:
    ha cinquant'anni suonati dopolnil je petdeset let

    2. šport žarg.
    ciclista suonato izčrpan kolesar
    pugile suonato od udarcev omamljeni boksar, boksarsko kljuse

    3. pren. bedast, poneumljen
  • sónce (-a) n

    1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
    Sonce in Luna il Sole e la Luna
    Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
    sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
    lepa kot sonce bella come il sole
    jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
    sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
    vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
    pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
    kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
    biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
    majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

    2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
    to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

    3. pren.
    sonce svobode il sole della libertà
    sonce sreče il sole della felicità
    sonce upanja il sole della speranza

    4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
    ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

    5. pog.
    višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
    ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
    v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
    pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
    zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
    končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
    ne bo več gledal sonca morrà
    tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
    rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
    pojdi mi s sonca togliti dal sole
    sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
    pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
    nič lažjega pod soncem niente di più facile
    nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
    astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
    geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole
  • sonno m

    1. spanje, sen:
    sonno agitato, tranquillo nemirno, mirno spanje
    il sonno del giusto spanje pravičnega
    il sonno eterno, l'ultimo sonno pren. večno spanje
    terapia, cura del sonno spalna terapija
    dormire sonni tranquilli pren. mirno spati, živeti mirno
    prendere, riprendere sonno zaspati, ponovno zaspati

    2. med.
    malattia del sonno spalna bolezen, tripanosomiaza

    3. spanec, zaspanost:
    avere sonno biti zaspan
    cadere, cascare dal sonno klecati, padati od utrujenosti
    far venire, mettere sonno pren. biti na smrt dolgočasen

    4. pren. mir, tišina
  • sottinsù avv.
    di sottinsù od spodaj navzgor
  • sotto

    A) prep.

    1. pod:
    andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
    finire sotto una macchina končati pod avtom
    mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
    ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

    2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
    andare sotto le armi pren. iti k vojakom
    avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
    dormire sotto le stelle spati na prostem
    non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

    3. pren. pod; za vladavine:
    avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
    la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

    4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
    condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
    essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
    la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
    tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

    5. pod (modalno); z, iz:
    caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
    pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
    guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

    6. zaradi, iz:
    fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

    7. pred:
    sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

    B) avv.

    1. spodaj, dol:
    di sotto spodaj, od spodaj
    più sotto niže
    sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
    protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
    andare sotto leči (pod odejo)
    mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
    mettere sotto qcn. avto povoziti koga
    mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

    2. naprej; niže:
    vedi sotto glej v opombi

    3. spodaj (na sebi):
    sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
    farsela sotto pog. podelati se

    C) agg. invar.
    sotto, di sotto spodnji:
    il piano di sotto spodnje nadstropje

    Č) m invar. spodnji del
  • spada

    A) f

    1. meč, sablja:
    spada nuda, sguainata goli meč, izdrti meč
    a spada tratta pren. zagnano, silovito
    dritto come una spada raven kot sveča
    spada di Damocle pren. Damoklejev meč
    cingere la spada opasati si meč; ekst. bojevati se
    incrociare la spada con qcn. s kom se boriti
    mettere, passare a fil di spada pren. poklati
    rimettere, riporre la spada nel fodero vrniti meč v nožnico; ekst. prenehati boj
    sguainare, snudare la spada izdreti meč

    2. šport meč; ekst. floret

    3.
    buona spada dober sabljač
    uomo di spada vojak, vojščak

    4. igre meč (barva pri napolitanskih kartah)
    PREGOVORI: ne ammazza più la gola che la spada preg. več jih umre od požrešnosti kot od meča

    B) agg. invar. zool.
    pesce spada mečarica (Xiphias gladius)
  • spanciare

    A) v. intr. (pres. spancio)

    1. udariti s trebuhom, pasti na trebuh (pri skoku v vodo)

    2. aero zgubljati višino; strmo padati; udariti s trupom (ob tla)

    B) ➞ spanciarsi v. rifl. (pres. mi spancio)

    1.
    spanciarsi dalle risa pokati od smeha

    2. gubati se
  • spappolare

    A) v. tr. (pres. spappolo) zmečkati, zdrobiti, streti, spremeniti v kašo

    B) ➞ spappolarsi v. rifl. (pres. mi spappolo) zmečkati se, zdrobiti se, razlesti se, postati kašast:
    spappolarsi dalle risa pren. pog. pokati od smeha
  • spavento m

    1. strah; groza:
    esser brutto da far spavento biti grd kot smrtni greh
    fare, incutere, mettere spavento zbujati strah
    morire, tremare di spavento umreti, tresti se od groze
    provare un grande spavento hudo se prestrašiti

    2. ekst. pog. strašilo
  • spéniti (-im)

    A) perf. far schiumare

    B) spéniti se (-im se) perf. refl. schiumare, diventare schiumoso:
    speniti se od jeze schiumare dalla rabbia
  • spiegazione f razlaga, razlaganje, pojasnilo, pojasnjevanje:
    avere una spiegazione con qcn. kaj s kom razčistiti
    chiedere una spiegazione a qcn. vprašati koga za pojasnilo, zahtevati od koga pojasnilo
    dare una spiegazione dati pojasnilo, pojasniti