Franja

Zadetki iskanja

  • izbíra (-e) f

    1. scelta; cernita;
    izbira poklica scelta della professione
    ne imeti druge izbire non avere altra scelta

    2. trg. scelta, assortimento:
    bogata izbira vzorcev za tapete un vasto assortimento di parati
  • izbírati (-am) | izbráti (-bêrem) imperf., perf. scegliere, fare la cernita; selezionare; mondare:
    izbirati blago za obleko scegliere la stoffa per il vestito
    izbirati riž mondare il riso
    pošta izbirati telefonsko številko selezionare il numero telefonico
    pren. ne izbirati sredstev za dosego cilja servirsi di tutti i mezzi pur di raggiungere lo scopo
    PREGOVORI:
    kdor dolgo izbira, izbirek dobi chi troppo vuole, nulla stringe
  • izbúbiti se (-im se) perf. refl. zool. sbozzolare; pren. venir fuori:
    iz gizdalina se je izbubil pameten, mlad mož dal damerino che era ne è venuto fuori un giovane serio e con la testa sulle spalle
  • izdájati (-am) | izdáti (-ám)

    A) imperf., perf.

    1. tradire:
    izdajati domovino tradire la patria

    2. (biti znamenje česa) tradire, rivelare, denotare:
    glas je izdajal, da je razburjen la voce ne tradiva l'emozione
    pren. izdajati prevaro za resnico gabellare per verità la frode

    3. (prenehati zadovoljivo opravljati svojo funkcijo) tradire, mancare, venir meno:
    spomin me izdaja la memoria mi tradisce

    4. pubblicare, stampare (libri); incidere (dischi)

    5. ekon. emettere

    6. (delati, da dobi kaj uradno veljavo) emanare (leggi, decreti); rilasciare (documenti, attestati)

    7. consegnare, distribuire:
    izdajati blago iz skladišča consegnare la merce dal magazzino
    izdajati obroke hrane distribuire i pasti

    8. (potrošiti, trošiti; porabiti, porabljati) spendere

    B) izdájati se (-am se) | izdáti se (-am se) imperf., perf. refl.
    izdajati se za spacciarsi per
  • izključeváti (-újem) | izkljúčiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. elektr. staccare, disinnestare; spegnere

    2. espellere, radiare

    3. (ne upoštevati) escludere

    4. eliminare:
    ne izključevati, izključiti non escludere, concedere
    ne izključujem, da je moje mnenje zmotno concedo che il mio parere possa essere errato

    B) izključeváti se (-újem se) | izkljúčiti se (-im se) imperf., perf. refl. escludersi:
    trditvi se izključujeta le due tesi si escludono
  • izkljúvati (-újem) perf. beccare, cavare col becco
    PREGOVORI:
    vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo; tra corvi non si mordono
  • izkopáti (-kópljem) | izkopávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. scavare:
    izkopati grob, kanal scavare la tomba, un canale
    izkopati temelje scavare le fondamenta

    2. cavare, dissotterrare:
    izkopati krompir cavare le patate
    izkopati truplo esumare il cadavere
    izkopati ponesrečence izpod ruševin dissotterrare i sinistrati dalle rovine
    oči bi mu izkopala gli caverei gli occhi dalla rabbia
    arheologi so izkopali ostanke obzidja gli archeologi hanno dissotterrato resti delle mura
    pren. izkopati bojno sekiro dissotterrare la scure di guerra

    B) izkopáti se (-ám se) | izkopávati se (-kópljem se) perf., imperf. refl. tirarsi fuori; pren. liberarsi; cavarsi, cavarsela:
    poškodba je huda, ne verjamem, da se izkoplje la lesione è grave, non so se se la caverà
  • izmákniti (-em) | izmíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (s sunkom odstraniti) levare, tirare via, strappare:
    pren. ne izmakniti oči, pogleda s koga guardare fisso qcn., non togliere gli occhi di dosso a

    2. prendere, sottrarre; evf. rubare, pog. sgraffignare, grattare

    3.
    izmakniti jo svignarsela

    4. (izpahniti) slogare, slogarsi

    B) izmakníti se (-em se) | izmíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. evitare, eludere, sottrarsi:
    izmakniti se nevarnosti evitare il pericolo
    izmakniti se odgovoru eludere la risposta

    2. pren. perdere
  • iznajdévati (-am) | iznájti (-nájdem) imperf., perf.

    1. (izmisliti, izmišljati) trovare, inventare:
    iznajdevati izgovor trovare una scusa

    2. (ustvariti kaj novega, zlasti na tehničnem področju) inventare:
    iron. ta gotovo ne bo iznašel smodnika costui sarà buono tutt'al più a inventare l'ombrello
  • izpláčati (-am) | izplačeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. (finire di) pagare, saldare; liquidare, pagare la liquidazione:
    izplačati dolg saldare il debito
    izplačati zavarovalnino pagare l'assicurazione
    odpovedali so mu službo in ga izplačali l'hanno licenziato e gli hanno pagato la liquidazione

    2. pren. (kaznovati, maščevati se) farla pagare cara:
    izplačal ga je za vse, kar mu je prizadel gliela fece pagar cara per tutto il male che gli aveva fatto

    B) izpláčati se (-am se) perf. refl. portare utile, vantaggio; pagare; convenire:
    storiti zločin se ne izplača il delitto non paga
    gostilna se mu izplača la trattoria gli porta non poca utilità
    o tem se ne izplača razpravljati della cosa non conviene, non è il caso di discutere
  • izpolníti (-ím) | izpolnjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. adempiere, eseguire, realizzare, esaudire:
    izpolniti obljubo mantenere la promessa
    izpolniti željo esaudire il desiderio
    izpolniti ukaz eseguire l'ordine
    ne izpolniti pričakovanj deludere le aspettative
    izpolniti obveznosti onorare gli impegni
    izpolniti dolžnost adempiere un dovere
    izpolniti zaobljubo sciogliere un voto

    2. riempire, compilare (modulo, formulario)

    3. riempire, completare, colmare:
    izpolniti vrzel colmare una lacuna
    izpolniti izpraznjeno delovno mesto occupare il posto di lavoro rimasto vacante

    4. compiere:
    slavljenec je izpolnil osemdeset let il festeggiato ha compiuto ottant'anni
  • izpustíti (-ím) | izpúščati (-am) perf., imperf.

    A)

    1. lasciare, lasciar andare, lasciar uscire

    2. liberare; (prigionieri, ostaggi) scarcerare; congedare (dal servizio militare), mandare via, a casa

    3. omettere, tralasciare

    4. pog. pren. (izstreliti) sparare:
    izpustiti rafal sparare una raffica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne izpustiti solze non versare una lacrima
    pren. izpustiti dušo mandare l'anima a Dio
    pren. izpustiti kako pametno dire cose sagge, parlare saggiamente
    pren. izpustiti ugodno priložnost lasciarsi sfuggire l'occasione
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire la vittoria
    izpustiti vajeti iz rok perdere le redini
    pren. ne izpustiti koga izpred oči non perdere d'occhio qcn.
    jur. izpustiti pogojno rilasciare in libertà condizionata
    šport. (pri smučanju) izpustiti vratca saltare una porta

    B) izpustíti se (-ím se) | izpúščati se (-am se) perf., imperf. refl. med. manifestarsi, erompere (erpete, esantema)
  • izučèn (-êna -o) adj. qualificato; provetto:
    izučen mizar falegname qualificato
    za noben poklic ne biti izučen essere senz'arte né parte
  • izvzémši prep. star. knjiž. (razen, samo ne) tranne (che), fuorché, eccetto, eccezion fatta (per);
    ne izvzemši (vključno, vštevši) senza eccezione
    nisem je videl v družbi, izvzemši v gledališču non l'ho mai vista in compagnia tranne che a teatro
    kadijo vsi, ne izvzemši najmlajše fumano tutti, compresi i giovanissimi
  • 1 adv. pog.

    1. (izraža pritrjevanje)

    2. (izraža podkrepitev trditve) sì, già:
    ja, ti pa znaš govoriti tu sì che sai parlare

    3. (izraža pričakovanje pritrditve) no:
    saj pojdeš z nami, ja? vieni con noi, no?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ja in ne sì e no
    reči ja dire di sì, assentire, acconsentire
    ne reči ne ja ne ne nicchiare
  • jábolko (-a) n

    1. melo, pomo

    2. bot.
    granatno jabolko melograno (Panica granatorum); (sadež) melagrana, melagranata

    3. pog. anat.
    Adamovo jabolko pomo d'Adamo

    4. (okrogel predmet) pomo:
    jabolko pri palici pomo del bastone

    5. anat. (pogačica) rotula
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ugrizniti v kislo jabolko fare buon viso a cattiva sorte, fare di necessità virtù
    pren. jabolko spora, razdora il pomo della discordia
    agr. prinčevo jabolko renetta
    vladarsko jabolko globo imperiale
    bot. volčje jabolko fisalide (Physalis)
    bot. zlato jabolko giglio carniolano (Lilium carniolicum)
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
  • jásen (-sna -o)

    A) adj.

    1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
    jasno vreme tempo sereno
    jasen tolmun un limpido tonfano
    jasna mesečina chiaro di luna
    inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
    pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

    2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
    jasen glas voce chiara
    jasne besede discorso lineare

    3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
    jasne ideje idee chiare
    jasen dokaz chiara prova
    ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
    jasen odgovor risposta inequivocabile

    4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
    bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
    jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

    5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
    jasen smeh riso schietto
    spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
    videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

    B) jásni (-a -o) m, f, n
    menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
    priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
    priti si na jasno venire in chiaro
    biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.
  • jásno adv.

    1. chiaramente, con chiarezza; chiaro:
    jasno se izražati esprimersi con chiarezza
    pren. kaj povedati jasno in glasno dire qcs. chiaro e netto
    jasno se zavedati svojih dolžnosti essere chiaramente cosciente, avere chiara coscienza dei propri doveri
    jasno je kot enkrat ena la cosa è chiara come il sole, come due più due fa quattro
    jasno zeleni gozdovi boschi di color verde chiaro

    2. (v povedni rabi izraža popolno sprejemanje) chiaro; sottinteso:
    jasno je sottinteso, resta sottinteso
    jasno je, da ne bo šel è chiaro che non andrà
    (eliptično):
    jasno, da ne ve chiaro che non sa
    (v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo:
    'hočeš požirek vina?' — 'jasno' 'vuoi un goccio di vino?' — 'certo'
  • jávnost (-i) f

    1. pubblico:
    z delom predstaviti se javnosti presentarsi al pubblico con un'opera
    proces zaprt za javnost processo a porte chiuse
    ne pojaviti se v javnosti non presentarsi in pubblico

    2. (značilnost javnega) carattere pubblico, trasparenza:
    načelo javnosti il principio della trasparenza
  • jàz (mêne)

    A) pron.

    1. io, me:
    jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
    jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
    evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
    jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
    reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
    bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
    meni ne verjameš? a me non credi?
    pojdi z menoj vieni con me
    (v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
    mene ne bo doma io non sarò a casa
    strah me je (io) ho paura
    sanja se mi (io) sogno

    2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
    ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
    vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero

    3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
    poberi se mi! e vattene!
    bodi mi zdrav! stammi bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
    meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
    zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
    dobiva se pri meni ci troviamo da me
    zaleže za dva mene ne vale due come me
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

    B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
    biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
    filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
    drugi jaz l'alter ego