Franja

Zadetki iskanja

  • devozione f

    1. relig. pobožnost:
    pregare con devozione pobožno moliti; pl. (jutranja in večerna) molitev:
    dire le devozioni zmoliti jutranjo in večerno molitev

    2. vdanost; privrženost:
    devozione alla famiglia privrženost družini
  • dežêla (-e) f

    1. paese; terra:
    gorata dežela paese montuoso
    domača dežela patria, madrepatria
    tuja dežela paese straniero; estero
    agrarna dežela paese agricolo
    alpska dežela paese alpino
    rojstna dežela paese di nascita
    pravljična dežela paese di fiaba
    sanjska dežela paese dei sogni
    dežela izvoznica, uvoznica paese esportatore, importatore
    sosednja dežela paese vicino
    dežela upnica paese creditore
    sredozemska dežela paese mediterraneo
    tretja dežela paese terzo
    zalivska dežela paese del Golfo
    matična dežela paese d'origine
    obljubljena dežela terra promessa (tudi pren.)
    Sveta dežela Terra Santa
    dežela tisočerih jezer paese dei mille laghi
    dežela vzhajajočega sonca terra del Sol Levante
    južne dežele paesi del Sud
    prekomorske dežele terre d'oltremare
    tropske dežele tropici
    dežele v razvoju paesi in via di sviluppo

    2. (pokrajinska enota) regione; provincia; (v Nemčiji) Land:
    dežela Furlanija-Julijska krajina regione Friuli-Venezia Giulia

    3. (področje zunaj večjih mest) campagna, contado:
    živeti na deželi vivere in campagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nekaj gnilega je v deželi Danski c'è del marcio in Danimarca
    pren. iti v krtovo deželo tirare le cuoia
    ekon. beg z dežele fuga dalle campagne
    hist. habsburške dedne dežele terre ereditarie degli Asburgo
  • dialēttica f

    1. filoz. dialektika

    2. razpravljalska spretnost:
    con abile dialettica è riuscito a ribaltare le tesi dell'avversario s spretno dialektiko mu je uspelo obrniti na glavo nasprotnikove trditve
  • diavolo

    A) m (f -la, -lessa)

    1. hudič, vrag:
    nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
    è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
    il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
    essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
    abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
    andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
    mandare al diavolo poslati k hudiču
    fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
    avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
    fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

    2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
    è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
    fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
    avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
    sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

    3. pren.
    buon diavolo dobričina
    povero diavolo ubožec, nesrečnik

    4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
    che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
    dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
    che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

    5. igre škis (pri taroku)

    6. zool.
    diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
    diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
    la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
    il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

    B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

    C) avv.

    1.
    alla diavola zanič; na vse pretege:
    lavorare alla diavola delati na vse pretege

    2.
    pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
  • dibattere

    A) v. tr. (pres. dibatto)

    1. hitro mahati, opletati (s čim):
    dibattere le ali frfotati

    2. pren. pretresati, obravnavati:
    dibattere una proposta obravnavati predlog

    B) ➞ dibattersi v. rifl. (pres. mi dibatto) (divincolarsi) zvijati se (tudi pren.):
    si dibatteva nel dubbio, nell'incertezza razjedal ga je dvom, bil je v dvomih, v negotovosti
  • diētro

    A) avv. zadaj

    B) prep.

    1. za:
    tenere le mani dietro la schiena držati roke za hrbtom
    stare dietro le quinte pren. delovati skrivoma
    gettarsi dietro le spalle i pensieri znebiti se skrbi, ne meniti se za skrbi
    andare, tenere dietro a qcn., a qcs. posnemati koga, kaj
    stare dietro a qcn. pren. zasledovati koga; nadlegovati koga; dvoriti komu
    correre dietro a qcs. hudo si želeti česa
    lasciarsi dietro qcn. pren. koga močno prekašati
    nessuno ti tira dietro niente pren. nihče ne podari ničesar

    2. za, po:
    le disgrazie vengono una dietro l'altra nesreče pridejo druga za drugo

    3. pisarn. na podlagi; ob; po:
    dietro domanda na podlagi prošnje
    dietro pagamento po plačilu
    dietro consegna po povzetju
  • difēndere*

    A) v. tr. (pres. difēndo)

    1. braniti; varovati; ščititi; opravičiti, opravičevati:
    difendere i propri interessi braniti svoje koristi
    difendere qcn. a spada tratta pren. koga braniti z vsemi močmi

    2. pravo braniti; biti branilec, zagovornik:
    difendere una causa biti branilec v sporu

    3. (sostenere) podpreti, podpirati; braniti:
    difendere le proprie ragioni braniti svoja stališča

    B) ➞ difēndersi v. rifl. (pres. mi difēndo)

    1. braniti se; varovati se:
    difendersi dalla neve, dal nemico braniti se pred mrazom, pred sovražnikom

    2. pravo braniti se:
    difendersi in giudizio braniti se na razpravi

    3. opravičiti, opravičevati se

    4. pog. znajti se; odnesti jo:
    in matematica non è bravissimo ma si difende v matematiki ni posebno močen, se pa nekako znajde, za silo mu pa gre
  • difesa f

    1. obramba, zaščita:
    accorrere in difesa di qcn. priskočiti komu na pomoč
    prendere le difese di qcn. koga braniti, zagovarjati, opravičevati

    2. pravo obramba:
    legittima difesa legitimna nujna obramba, silobran
    la parola alla difesa! besedo ima obramba

    3. voj. obramba:
    difesa antiaerea protiletalska obramba

    4. šport obramba, obrambna vrsta
  • differenziare

    A) v. tr. (pres. differēnzio)

    1. razlikovati; ločiti, ločevati

    2. mat. odvajati, diferencirati

    B) ➞ differenziarsi v. rifl. (pres. mi differēnzio) razlikovati se; biti si različen:
    le nostre idee si differenziano naša stališča se razlikujejo, so si različna
  • diga f

    1. jez, nasip

    2. pren. bran, branik, okop, prepreka:
    far diga contro il nemico postaviti se v bran zoper sovražnika
    rompere le dighe (scatenarsi) pren. pobesneti, strgati se z verige, eksplodirati
  • dignità f

    1. dostojanstvo:
    gli uomini nascono uguali per dignità e diritti ljudje se rojevajo z enakimi pravicami in dostojanstvom

    2. čast, samospoštovanje

    3. funkcija, položaj, status; privilegij

    4. pl. dostojanstveniki, predstavniki, visoke osebnosti:
    alla cerimonia sono intervenute le massime dignità militari, civili e religiose proslave so se udeležili najvišji vojaški, civilni in verski predstavniki
  • dihajóč (-a -e)

    A) adj. che respira

    B) dihajóč (v adv. rabi) respirando:
    naglo dihajoč je tekel po stopnicah correva per le scale respirando affannosamente
  • díhati (-am) | díhniti (-em) imperf., perf.

    1. respirare:
    dihati s pljuči, s škrgami respirare coi polmoni, con le branchie
    dihati skozi nos, usta respirare col naso, con la bocca
    težko dihati respirare a fatica
    globoko, sunkovito dihati respirare profondamente, affannosamente
    dihati kot kovaški meh ansimare, soffiare come un mantice

    2. (izdihavati, izdihniti) espirare

    3. (vdihavati, vdihniti) inspirare

    4. (pihljati, zapihljati) spirare

    5. (živeti, dobro se počutiti) respirare

    6. pren. (živeti, uspevati) respirare:
    težke razmere mu ne dajo dihati le difficili condizioni materiali non lo lasciano respirare
  • diktírati (-am) imperf., perf.

    1. (narekovati) dettare

    2. dettare, imporre, stabilire:
    diktirati pogoje predaje dettare le condizioni della resa
  • diluviare v. intr. (pres. diluvio)

    1. liti (dež)

    2. pren. (obilno) padati; usuti se:
    le sassate diluviavano usula se je toča kamenja
  • dìm (díma) m

    1. fumo:
    črn, gost, zadušljiv dim fumo nero, denso, soffocante
    iz gorečega gozda so se valili oblaki dima dal bosco in fiamme venivano nuvole di fumo

    2. hist. gabella del fumo, focatico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    morski dim foschia
    pren. dim in pena fumo
    pren. njegove obljube so prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, è uno che vende fumo
    pren. iti v dim andare in fumo
    potegniti nekaj dimov farsi una fumatina, tirare due boccate di fumo
    obesiti meso v dim affumicare la carne
    PREGOVORI:
    ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto
  • dimenare

    A) v. tr. (pres. dimeno) gibati; premikati; mahati (s čim), stresati (zlasti dele telesa):
    dimenare le braccia stresati, premikati roke
    il cane dimena la coda pes maha z repom
    dimenare un problema pren. pretresati problem

    B) ➞ dimenarsi v. rifl. (pres. mi dimeno)

    1. zvijati se, premetavati se

    2. (darsi d'attorno) pren. prizadevati si, truditi se; otepati se
  • dimensione f

    1. mat. dimenzija, obseg; fiz. veličina

    2. mera, razsežnost, obseg, velikost (tudi pren.):
    le tre dimensioni dei solidi tri razsežnosti trdnih teles
    impianto di notevoli dimensioni velik objekt

    3. pren. (prava) razsežnost, značilnost, vrednost:
    la dimensione politica di un discorso politična razsežnost govora
  • dimissione f odstop, odpoved, ostavka, demisija:
    dare, presentare, rassegnare le dimissioni dati odpoved
    dimissioni del governo odstop vlade
  • diplomátski (-a -o) adj. diplomatico:
    vzpostaviti, prekiniti diplomatske odnose allacciare, troncare le relazioni diplomatiche
    diplomatska imuniteta immunità diplomatica
    diplomatska nota nota diplomatica
    diplomatski jezik lingua diplomatica; pren. linguaggio diplomatico
    diplomatski kovček valigia diplomatica
    diplomatski predstavnik rappresentante diplomatico