-
neupoštévan (-a -o) adj. non preso in considerazione; non stimato, inosservato
-
neusójen (-a -o) adj. non avuto in sorte; mancato
-
neuveljávljanje (-a) n ekst. mancata affermazione; mancata attuazione; mancata messa in atto:
neuveljavljanje žensk v politiki mancata affermazione delle donne nella sfera politica
neuveljavljanje pravic mancata messa in atto dei diritti
-
nevsakdánje adv. in modo non comune
-
nezadovoljívo adv. in modo insoddisfacente
-
nezdrávo adv. in modo insalubre, dannoso
-
nežívo adv. in modo scialbo
-
nikákor adv. (v nikalnih stavkih) in nessun modo, niente affatto, non affatto:
to še nikakor ni dokaz questa non è affatto una prova
nikakor ne neanche, punto
-
nikámor adv. ➞ nikjer
1. in nessun luogo (per il moto a luogo):
nikamor ne moreš pobegniti non puoi fuggire (in nessun luogo)
2. za nikamor (izraža neprimernost) inadatto, sconveniente, impossibile, che non sta né in cielo né in terra:
ta odgovor ni za nikamor una risposta che non sta né in cielo né in terra
govoriti tako, da ni za nikamor dire cose strampalate, sballarle grosse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njemu se pri delu nikamor ne mudi è un cattivo lavoratore, uno che lavora di malavoglia
če bomo njega poslušali, ne pridemo nikamor ad ascoltare lui non combineremo niente
pogajanja o ustavitvi ognja niso pripeljala nikamor le trattative sul cessate il fuoco si sono arenate
-
nikár adv. (krepi prepoved ali željo) in nessun modo, non:
nikar ne draži psa non stuzzicare il cane
tja pa nikar là non andarci
-
nikjér adv. (v nikalnih stavkih) in nessun luogo:
pren. nikoli in nikjer nisem videl takega lažnjivca non ho mai incontrato un bugiardo della sua risma
-
nikóder adv. (v nikalnih stavkih)
1. od nikoder da nessun luogo
2. star. (nikjer) in nessun luogo
-
nízanje (-a) n infilatura; disposizione in fila
-
nočeváti (-újem) imperf.
1. pernottare
2. star. (ponočevati) passare la notte in bianco, gozzovigliare
-
nominativo
A) agg.
1. jezik imenovalniški, nominativen:
caso nominativo imenovalnik
2. imenski:
elenco nominativo imenski seznam
3. ekon. na ime imetnika:
libretto nominativo di risparmio hranilna knjižica na imetnikovo ime
B) m
1. admin. ime in priimek osebe
2. jezik imenovalnik, nominativ
3. oznaka, šifra (ladje, letala, pomorske postaje)
-
nonché cong.
1. ter, in tudi
2. knjižno ne le
-
norčevánje (-a) n burla, canzonatura, presa in giro; pog. sfottitura, sfottò
-
ob prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo
2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione
II. (z mestnikom)
1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume
2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo
3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo
4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione
5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba
-
občeváti (-újem) imperf.
1. essere in relazione, avere rapporti, comunicare con:
pismeno, ustno občevati comunicare per iscritto, in forma orale; avere rapporti epistolari, parlare, dialogare
2.
občevati s kom frequentare, praticare qcn.
3. avere rapporti sessuali con
-
obdržáti (-ím)
A) perf. ➞ držati
1. tenere:
obdržati z rokami, z zobmi tenere con le mani, coi denti
2. tenere, mantenere:
obdržati roke na hrbtu tenere le mani dietro la schiena
3. tenere, serbare:
obdržati sliko za spomin serbare la foto per ricordo
4. trattenere:
obdržati koga v bolnici, v zaporu trattenere uno in ospedale, in prigione
5. conservare; coltivare:
obdržati predpise conservare le norme
obdržati le nekatere vrste sadja coltivare soltanto alcune specie di frutta
6. mantenere:
obdržati začetni tempo mantenere il ritmo iniziale
7. (zapomniti si) tenere in mente, ricordare
8. obdržati zase, v sebi (ne povedati, ne zaupati) tenere per sé, non confidare:
obdržati novico zase tenere per sé la notizia
B) obdržáti se (-ím se) perf. refl.
1. mantenersi, conservarsi; restare immutato:
vreme se ni obdržalo il tempo non ha tenuto, è peggiorato
2. ekst. salvarsi (dalla rovina), sopravvivere:
takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati una pianta così in natura non potrebbe sopravvivere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obdržati se na površini tenersi a galla
obdržati se na nogah restare in piedi
obdržati se na oblasti restare al potere, conservare il potere