Franja

Zadetki iskanja

  • sgravare

    A) v. tr. (pres. sgravo) razbremeniti, razbremenjevati; olajšati (tudi pren.)

    B) sgravarsi v. rifl. (pres. mi sgravo)

    1.
    sgravarsi di razbremeniti se; olajšati se česa

    2. roditi
  • 1

    A) avv.

    1. da:
    sì certo da, seveda
    sì domani!, sì proprio! iron. sploh ne
    forse sì, forse no morda (za izražanje negotovosti)
    più sì che no verjetno da
    sì e no kvečjemu, niti ne:
    sarà passato sì e no un mese minilo je kvečjemu mesec dni
    sì o no? ali? (izraža nejevoljnost)
    vuoi finirla sì o no? ali boš nehal?
    e sì che če pomislim, da; saj vendar (za izražanje obžalovanja)
    e sì che l'avevo avvertito saj sem ga vendar opozoril

    2. res, zares:
    questa sì che è bella ta je pa res dobra!
    dire di sì pritrditi, pritrjevati

    B) m

    1. pritrditev, pritrdilni odgovor; za:
    la lingua del sì italijanščina
    decidere, risolversi per il sì odločiti se za

    2. pl. (glas, odgovor) za:
    cento sì, quaranta astenuti glasov za je bilo sto, vzdržalo se jih je štirideset
  • sicuro

    A) agg.

    1. varen:
    asilo sicuro varno zatočišče

    2. prepričan:
    sei proprio sicuro che fosse lei? ali si res prepričan, da je bila ona?

    3. gotov, odločen, samozavesten; vešč; nezgrešljiv:
    essere sicuro in qcs. biti gotov v kaj
    mostrarsi sicuro del fatto suo pog. kazati se samozavestnega
    colpo sicuro nezgrešljiv udarec

    4. zanesljiv:
    amico sicuro zanesljiv prijatelj
    notizia da fonti sicure vest iz zanesljivih virov
    di sicuro zanesljivo, zagotovo

    B) avv. da, seveda, vsekakor

    C) m sing.

    1. gotovo, zanesljivo:
    dare qcs. per sicuro biti o čem trdno prepričan

    2. varno (mesto):
    essere al sicuro biti na varnem
  • si dice m invar. govorica:
    stando ai si dice il direttore sta per essere destituito govori se, da bodo odstavili direktorja
  • signoria f

    1. gospostvo; oblast; vlada

    2. hist. signoria, gosposka (vlada v mestnih republikah)

    3. gospostvo (častni naziv); admin. gospod:
    Vostra Signoria Vaše gospostvo
    mi rivolgo alla Signoria Vostra... obračam se na Vas, spoštovani gospod...
  • síla (-e) f

    1. fiz. forza:
    sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
    težnostna sila forza di gravità
    gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
    magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

    2. ekst. forza, violenza, sopruso:
    upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
    uporabiti silo ricorrere alla forza
    na silo odpreti aprire con la forza
    na silo se smehljati sorridere forzatamente
    delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
    evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

    3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
    ustvarjalne sile forze creative
    meriti svoje sile misurare le proprie forze

    4. forza, vigore, potenza:
    izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
    sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

    5. (organizirana skupina) forze:
    policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
    oborožene sile le forze armate

    6. (država) potenza:
    evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
    sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

    7.
    elementarne, naravne sile le forze della natura
    rel. peklenske sile le forze infernali

    8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
    hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
    predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
    klic v sili SOS

    9. pog.
    ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
    iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

    10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
    slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

    11. za silo pren. abbastanza, un po';
    za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
    za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

    12. po vsej sili ad ogni costo:
    po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

    13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
    od sile natančen človek un uomo pedantissimo

    14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
    to je pa že od sile questo poi è troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovna sila forza lavoro, manodopera
    narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
    hist. sile osi le forze dell'Asse
    agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
    fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
    sila trenja attrito
    paralelogram sil il parallelogramma delle forze
    geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
    kem. molekulske sile forze molecolari
    teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
    kohezijska sila forza di coesione
    jur. skrajna sila stato d'emergenza
    višja sila forza maggiore
    PREGOVORI:
    sila kola lomi necessità fa legge
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
  • sílnost (-i) f intensità, potenza, forza; svisceratezza:
    zaljubiti se z vso silnostjo innamorarsi perdutamente
  • silovíto adv. terribilmente, estremamente, intensamente, violentemente, furiosamente:
    silovito se bojevati combattere furiosamente
  • simpózij (-a) m

    1. simposio, convegno:
    udeležiti se simpozija partecipare a un convegno
    simpozij o varstvu okolja simposio sulla tutela dell'ambiente

    2. (pri starih Grkih) simposio, banchetto, convito
  • sincerare

    A) v. tr. (pres. sincēro) knjižno prepričati

    B) ➞ sincerarsi v. rifl. (pres. mi sincēro)
    sincerarsi di prepričati se o
  • singolare

    A) agg.

    1. knjižno posamezen; edninski:
    numero singolare jezik ednina
    venire a singolar tenzone pren. šalj. spopasti se

    2. edinstven, poseben; redek, nenavaden, izreden; ekst. čudaški:
    donna di singolare bellezza nenavadno lepa ženska
    uomo di singolare ingegno človek izjemnega duha
    un tipo singolare posebnež

    B) m

    1. jezik ednina

    2. šport single, igra posameznikov
  • síniti (-em) perf.

    1. brillare, risplendere; manifestarsi; trasparire:
    izza oblakov je sinila luna da dietro alle nubi risplendette la luna
    v očeh ji se sinila groza nei suoi occhi trasparve l'orrore
    siniti v glavo venir da pensare, avere una folgorazione, un'intuizione

    2. pren. risplendere (libertà, felicità e sim.)
  • sistēma m (pl. -mi)

    1. astr. sistem:
    sistema solare sončni sistem

    2. anat., bot. sistem, sestav, aparat:
    sistema nervoso živčni sistem, živčevje
    sistema respiratorio dihalni sistem, dihala
    sistema fogliare listje

    3. tehn. sistem, sestav (strojev, naprav):
    sistema di pulegge sistem jermenic
    sistema di ingranaggi sistem zobatih koles

    4. geol., geogr. sistem:
    sistema cretacico kredni sistem
    sistema fluviale, idrografico vodovje
    sistema montuoso, orografico gorovje

    5. ekon. sistem:
    sistema bancario bančni sistem
    sistema monetario denarni sistem

    6.
    sistema di misura merski sistem
    sistema metrico decimale decimalni merski sistem
    sistema CGS fiz. CGS sistem

    7. inform. sistem:
    sistema operativo operacijski sistem
    analisi dei sistemi sistemska analiza
    sistema per l'elaborazione dei dati sistem za obdelavo podatkov
    sistema a schede perforate per l'elaborazione dei dati sistem obdelave podatkov na luknjane kartice

    8. kem.
    sistema periodico degli elementi periodični sistem elementov

    9. polit.
    sistema costituzionale ustavni sistem
    sistema elettorale volilni sistem
    contestare il sistema ekst. zavračati sistem, oporekati sistemu

    10. pren. red, način, pravilo, navada:
    sistema di vita življenjske navade
    avere il sistema di fare qcs. imeti navado kaj narediti
    questo non è il sistema di lavorare tako se ne dela
  • sìt (síta -o)

    A) adj.

    1. sazio, pieno; knjiž. satollo:
    sit kot boben pieno come un tamburo

    2. pren. sazio, stufo, stucco, stanco:
    sit šole, zime stufo della scuola, dell'inverno
    biti sit česa, koga do grla, čez glavo averne fin sopra i capelli, le tasche piene di qcn., di qcs.

    3. pren. (gost, bujen) folto; (poln, močen) pieno, forte (voce)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
    biti (belega) kruha sit il peggior male del ricco è la sazietà
    biti večkrat lačen kot sit vivere nell'indigenza, stentatamente
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia vuota non sente ragioni; la fame caccia il lupo dal bosco

    B) síti (-a -o) m, f, n
    najesti se do sitega mangiare a crepapelle, a crepapancia
    PREGOVORI:
    siti lačnemu ne verjame pancia piena non crede al digiuno
  • situazione f

    1. položaj, situacija, stanje, razmere:
    la situazione politica del paese politični položaj v deželi
    situazione finanziaria, patrimoniale finančno, gospodarsko stanje

    2. položaj, okoliščine:
    essere, trovarsi in una brutta situazione biti, znajti se v neugodnem položaju
    essere, mostrarsi all'altezza della situazione biti kos okoliščinam
  • sívo adv. in grigio, di grigio:
    sivo se oblačiti vestirsi di grigio
    sivo bled grigio pallido
    sivo moder grigiazzurro
    sivo zelen grigioverde
  • skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.

    1. saltare; balzare;
    skakati od veselja saltare dalla gioia
    skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
    skočiti iz postelje saltare dal letto
    skočiti na tla saltare a terra
    skočiti v morje tuffarsi in mare
    skakati sonožno saltare a piè pari
    skakati kot gams saltare come un camoscio
    skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
    skakati s padalom saltare col paracadute
    skakati s smučmi saltare con gli sci

    2. (poskakovati) saltellare

    3. avventarsi su:
    pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo

    4. pren. correre:
    ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro

    5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
    temperatura skače la temperatura sale e scende

    6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
    skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
    skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
    skakati si v lase accapigliarsi
    skočiti vstran sfagliare
    ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
    skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
    srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
    skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
    skočiti v zakonski jarem sposarsi
    skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
    skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
    skakati v vodo tuffarsi
  • skála1 (-e) f

    1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
    pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
    od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
    previsna skala roccia a strapiombo

    2. pren. roccia;
    skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
    načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
    jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi
  • skazíti (-ím)

    A) perf. imbruttire, sformare, deformare; straziare; ekst. guastare, rovinare:
    bolezen jo je skazila la malattia l'ha imbruttita
    skaziti komu veselje guastare le feste a qcn.

    B) skazíti se (-ím se) perf. refl. guastarsi, rovinarsi; depravarsi, deformarsi:
    v taki družbi se bo fant skazil con questa compagnia il ragazzo si guasterà
  • skísati (-am)

    A) perf.

    1. inacidire

    2. agr. insilare

    B) skísati se (-am se) perf. refl.

    1. inacidirsi, inacetire; incerconire (vino)

    2. agr. disabilitarsi; pren.
    možgani so se mu skisali, pamet se mu je skisala il cervello gli si è rammollito
    obraz se mu je skisal ha messo il broncio, si è immusonito
    vreme se je skisalo il tempo si è guastato