alcuno
A) agg.
1. pl. neki, nekaj:
sono venuti alcuni amici prišlo je nekaj prijateljev
non ho capito alcune cose nekaj stvari nisem razumel
2. sing. redko neki
3. sing. (v nikalnih stavkih) noben:
non ho alcuno bisogno di aiuto ne potrebujem nobene pomoči
senza difficoltà alcuna brez vsake težave
B) pron.
1. pl. nekateri:
alcuni di voi verranno con me nekateri od vas boste šli z mano
2. sing. redko nekdo
3. sing. (v nikalnih stavkih) knjižno nihče:
non vi fu alcuno che protestasse nihče ni ugovarjal
Zadetki iskanja
- àli2 konj.
1. (v ločnem priredju) o:
jaz ali ti o tu o io
2. (v protivnem priredju, pa, a, toda) ma:
ima denar ima, ali kaj ko pa ne ve, kam z njim i soldi ce li ha, ma non sa che farsene
3. (v vprašalnih odvisnikih) se:
sprašujem te, ali boš šel ti sto chiedendo se vieni (o no)
4. (za izražanje odločitve za eno od dveh možnosti) aut aut:
moraš odločiti ali ali devi deciderti aut aut - alleanza f
1. zveza:
contrarre, stringere un'alleanza skleniti zvezo
fare alleanza con skleniti zvezo s, z
rompere, denunciare un'alleanza pretrgati zvezo
alleanza difensiva, offensiva obrambna, napadalna zveza
2. zavezništvo:
alleanza elettorale volilno zavezništvo
alleanze trasversali polit. nenačelna koalicija - allontanare
A) v. tr. (pres. allontano)
1. oddaljiti; odstraniti, odvrniti, odvračati (tudi pren.):
allontanare un pericolo odvrniti nevarnost
allontanare da se un pensiero otresti se kake misli
2. odpustiti, odpuščati:
fu allontanato dal suo posto di lavoro odpustili so ga z delovnega mesta
B) ➞ allontanarsi v. rifl. (pres. mi allontano) oddaljiti se, oditi (tudi pren.):
allontanarsi da casa oditi z doma
allontanarsi dagli amici zapustiti prijatelje, odtujiti se prijateljem - allora
A) avv.
1. takrat, tedaj, tačas:
allora ci vedevamo spesso takrat smo se pogosto videvali
allora allora pravkar
allora come allora tisti trenutek:
allora come allora non avrei potuto dargli una risposta tisti trenutek mu ne bi mogel odgovoriti
allora sì che si stava bene takrat se je res dobro živelo
devi vederlo, solo allora capirai moraš ga videti, šele takrat boš razumel
da allora, da allora in poi odtlej
d'allora tedanji, takraten:
dove sono andati gli amici d'allora? kje so končali tedanji prijatelji?
fino allora, sino allora do takrat, do tistega trenutka
per allora za tisti dan, za tiste čase
2. (v vprašalnicah) no, tedaj:
e allora che si fa? no, kaj pa zdaj?
allora, dove andiamo? no, kam gremo?
B) agg. invar. tedanji, takraten:
l'allora direttore tedanji direktor
C) cong. tedaj, potem:
se vuoi venire con noi, allora sbrigati! če hočeš iti z nami, potem pohiti! - altána (-e) f arhit.
1. altana
2. (senčnica, uta) bersò, capanno:
vrt z altano giardino con bersò - altare m oltar, žrtvenik:
altare maggiore glavni oltar
il sacrificio dell'altare maša
condurre all'altare peljati pred oltar, poročiti se (z)
levare sugli altari, innalzare all'onore degli altari razglasiti za blaženega, za svetnika; pren. poveličati - altronde avv. knjižno od drugod:
d'altronde sicer, vendar, z druge strani:
ha cambiato lavoro, d'altronde non posso dargli torto menjal je službo, sicer pa ga (zato) ne morem grajati - alzare
A) v. tr. (pres. alzo)
1. dvigniti, dvigovati, vzdigniti (tudi pren.):
alzare il capo dvigniti glavo
alzare le carte privzdigniti karte
alzare la cresta pren. postati prevzeten; upreti se
alzare il gomito preveč popiti
alzare le mani su qcn. dvigniti roko nad koga
alzare i prezzi dvigniti, povišati cene
alzare le spalle skomigniti z rameni
alzare i tacchi pren. pokazati pete
alzare le vele razpeti jadra, odpluti
alzare la voce povzdigniti glas, zavpiti
2. vzdigniti, zvišati:
alzare la casa di un piano zvišati hišo za eno nadstropje
3. sezidati, zgraditi:
hanno alzato nuovi palazzi in pochissimo tempo v zelo kratkem času so zgradili nove stavbe
B) ➞ alzarsi v. rifl. (pres. mi alzo)
1. dvigniti, dvigovati se, narasti, naraščati:
dopo l'ultima pioggia il livello del fiume si è alzato po zadnjem deževju je nivo reke narasel
2. vstati, opomoči si:
dopo la malattia non si è più alzato po bolezni si ni več opomogel
3. vziti, vzhajati:
il sole si è alzato sonce je vzšlo - alzata f
1. dvig, dviganje, vstajanje:
l'alzata di un peso dviganje bremena
alzata di spalle skomig z rameni
votazione per alzata di mano glasovanje z dviganjem rok
votazione per alzata e seduta glasovanje z vstajanjem in sedanjem
alzata d'ingegno iron. sijajna pogruntavščina
alzata di scudi pren. upor
alzata di testa pren. muha, trma
2. nastavek (za sadje ali pecivo)
3. nastavek (na pohištvu); psiha; polica
4. višina stopnice - amazzone f
1. mitol. amazonka
2. možača, odločna ženska
3. jahalka:
cavalcare all'amazzone jezditi po amazonsko, jahati z obema nogama na strani sedla
4. amazonka, ženska jahalna obleka - ambo1 agg. invar. knjižno (m pl. tudi ambi, f pl. tudi ambe) oba, obe:
con ambo le mani z obema rokama
d'ambo i lati z obeh strani - ámen inter.; m amen:
reši nas hudega, amen! e liberaci dal male, amen!
pog. z njim je amen è (giunto) all'amen
izblebetal je vse do amena ha spifferato tutto e poi tutto
to je gotovo kot amen v očenašu (quest'è) poco ma sicuro - amministrare v. tr. (pres. amministro)
1. upravljati, voditi; skrbeti (za), gospodariti:
amministrare il patrimonio, i beni di qcn. gospodariti z imetjem nekoga
amministrare lo Stato voditi, upravljati državo
amministrare la giustizia soditi
2. redko dati; primazati:
amministrare una medicina dati zdravilo
amministrare un ceffone primazati klofuto - ammonizione f opomin, svarilo:
infliggere un'ammonizione a qcn. kaznovati koga z opominom
rivolgere un'ammonizione a qcn. posvariti koga - anca f bok; kolk; bedro:
menare anca hoditi
avere buona anca biti dober hodec
muovere le anche migati z boki
dare d'anche pobegniti
battersi l'anca tolči se po bokih (v znak žalosti, obupa) - anche cong.
1. tudi:
anche oggi non potrò venire tudi danes ne bom mogel priti
2. (v odgovorih služi kot podkrepitev)
Tu vieni? - Sì - E tua madre? - Anche Boš prišel? - Da - Pa tvoja mati? - Tudi
3. (podkrepi idejo možnosti)
avresti potuto anche star zitto lahko bi tudi molčal
4. celo:
l'hai trattato anche troppo bene z njim si ravnal celo predobro
c'è da considerare anche questo fatto treba je upoštevati tudi to dejstvo
5. četudi, čeprav:
anche dicendoglielo non lo crederà četudi bi mu povedal, ne bo verjel
anche a volerlo aiutare, non si può fare molto per lui tudi če bi mu hotel pomagati, zanj ni mogoče veliko storiti
anche se čeprav
anche se volesse non potrebbe farcela čeprav bi hotel, mu ne bi moglo uspeti
quand'anche recimo tudi, da - ancorare
A) v. tr. (pres. ancoro)
1. usidrati, zasidrati
2. pripeti, pričvrstiti, pritrditi (na kaj) (tudi pren.):
ancorare qcs. alla parete pritrditi kaj na steno
ancorare un ragionamento a principi logici indiscutibili utemeljiti sklep z neizpodbitnimi logičnimi načeli
3. pren. ekon. vezati (valuto na drugo):
ancorare la lira al dollaro vezati liro na dolar
B) ➞ ancorarsi v. rifl. (pres. mi ancoro)
1. usidrati se, zasidrati se
2. pren. oprijeti se, okleniti, oklepati se:
ancorarsi a una certezza oklepati se neke resnice - andare*
A) v. intr. (pres. vado, vō)
1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
andare a tutta birra pog. dirjati
andare a passo lento iti počasi
andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
andare a fronte alta nositi glavo pokonci
andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
andare a buon fine končati se uspešno
andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
andare a male pokvariti se
andare a gara tekmovati
andare a fuoco vneti se, goreti
andare alle calende greche vleči se v nedogled
andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
andare a rischio tvegati
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
andare a finire končati se, zaključiti se:
com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
andare di trotto dirjati
andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
andare di mezzo biti prizadet, iti za:
ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
andare d'accordo strinjati se
la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
andare fino in fondo iti do konca
andare in prescrizione pravo zastarati
andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
andare in onda biti predvajan (na RTV)
andare per funghi iti nabirat gobe
andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
andare per qcn. iti po koga:
va' per il medico pojdi po zdravnika
andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
andare sul sicuro ne tvegati
la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
andare scalzi hoditi bos
andare addosso zadeti ob, povoziti
andare dentro iti v zapor
il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
andare soldato iti k vojakom
andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
andare contro corrente pren. plavati proti toku
andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
come van su i prezzi! kako rastejo cene!
domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
ne va del mio onore za mojo čast gre
andarsene oditi:
se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
vattene! izgini!
vado e vengo takoj bom nazaj
vada per questa volta tokrat naj bo
lasciar andare iti molče prek česa
lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
andiamo, su! dajmo, no!
2. biti:
andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj
3. postati, spremeniti se:
andare a pezzi razbiti se
andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti
4. iti, napredovati:
come va? kako je kaj?
questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto
5. izginiti, oditi, bežati:
come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!
6. ugajati, biti všeč:
ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?
7. ekon. veljati:
queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več
8. zgoditi se:
come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?
9. biti potreben:
qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli
10.
queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo
11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno
12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride
B) m hoja, stopinja:
il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
a tutt'andare na vso moč:
spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč - anima f
1. duša, duh:
l'anima e il corpo duša in telo
l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
anima nera pren. brezvestnež
non avere anima biti brezdušen
cura di anime dušno pastirstvo
darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
all'anima! primojduš!
volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči
2. duša, oseba, človek:
un paese di poche anime vas z nekaj dušami
non c'è anima viva ni žive duše
un'anima dannata zlobnež, hudobnež
un'anima in pena nemiren, begajoč človek
la buon'anima pokojnik, pokojnica
3. duša, osrednji (notranji) del:
l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla