Franja

Zadetki iskanja

  • perút (-i) f

    1. zool. ala (pl. ali); piuma:
    razprostirati peruti essere sulle ali
    mahati, udarjati s perutmi sbattere le ali
    pren. prepuščati se perutim domišljije abbandonarsi ai voli della fantasia

    2. (kar je takim organom podobno) ala:
    peruti vetrnice pale del mulino a vento
    peruti fraka falde della marsina

    3. nareč. grad. (napušč) cornicione del tetto

    4. star. (brada ključa) ingegno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kot bi ga peruti nosile come avesse le ali
    dati peruti dare l'aire, le ali ai piedi
    pristriči komu peruti tarpare le ali a qcn.
    vzeti koga pod peruti difendere qcn., prendere qcn. sotto la propria protezione
  • pès (psà) m

    1. cane:
    pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
    dražiti psa stuzzicare il cane
    voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
    ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
    pes maha z repom il cane scodinzola
    biti lačen kot pes avere una fame da lupi
    biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
    ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
    preganjati kot psa perseguitare come cani
    pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
    zebe me kot psa ho un freddo cane
    pozor, hud pes attenti al cane
    čistokrvni pes cane di razza
    hišni pes cane domestico
    lavinski pes cane da soccorso
    lovski pes cane da caccia
    pastirski pes cane pastore
    potepuški pes cane randagio
    službeni pes cane poliziotto
    pes čuvaj cane da guardia, mastino
    lov. pes sledec cane da seguito

    2. (v medmetni rabi)
    ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
    pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

    3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
    morala je na psu il morale è bassissimo
    hrana je pod psom si mangia da cani
    vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
    nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
    česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
    pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
    gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
    počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
    zool. morski pes pescecane, squalo
    zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
    astr. Veliki pes Cane Maggiore
    zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
    ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
    enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
  • pesce m

    1. zool. riba:
    pesce angelo (squadro) grba (Squatina squatina)
    pesce gatto somič (Amiurus nebulosus)
    pesce martello kladvenica, jarem (Sphyrna zigaena)
    pesce rosso (carassio) karas, koreselj (Carassius auratus)
    pesce sampietro petrica, kovač (Zeus faber)
    pesce sega morska žaga (Pristis pristis)
    pesce spada mečarica (Xiphias gladius)

    2. kulin. riba, ribe:
    pesce fresco sveže ribe
    pesce congelato zmrznjene ribe
    pesce fritto, lesso cvrte, kuhane ribe
    zuppa di pesce ribja juha
    non essere né carne né pesce pren. ne biti ne tič ne miš
    sano come un pesce pog. zdrav ko dren
    nuotare come un pesce plavati kot riba
    non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi

    3. pog. biceps

    4. tisk izpust (besede, stavka); škrat

    5.
    pesce d'aprile prvoaprilska šala
  • pések (-ska)

    1. m sabbia, rena, arena:
    posipati poledenele ceste s peskom cospargere di sabbia le strade ghiacciate
    grob, sipek pesek sabbia aspra, friabile
    puščavski, rečni pesek sabbia del deserto, di fiume
    kremenov, marmorni pesek sabbia selciosa, di marmo
    geogr. živi pesek sabbie mobili
    naplavinski pesek sabbie alluvionali
    imeti denarja kot peska avere soldi a palate
    pren. metati komu pesek v oči gettare fumo negli occhi a qcn.
    pren. tiščati glavo v pesek fare (come) lo struzzo
    pren. graditi (kaj)
    na pesku costruire sulla rena; costruire, edificare sulla sabbia

    2. med.
    ledvični pesek sabbia renale

    3. metal.
    livarski pesek sabbia per formatura
    steklarski pesek sabbia per la lavorazione del vetro
    zlatonosni pesek sabbia aurifera
  • pét (pêtih) numer. cinque:
    vstajati ob petih alzarsi alle cinque
    rtv. kanal pet canale cinque
    pren. pet minut pred dvanajsto all'ultimo minuto
    za pet kriščevih ran per l'amor del cielo
    pren. imeti ženinov na vsak prst po pet avere sposi a volontà, a bizzeffe
    drži se, kot da ne zna do pet šteti fa il finto tonto
    pren. imeti do česa pet korakov essere a due passi da qcs.
    pet nas je siamo in cinque
  • péti (pôjem) imperf. ➞ zapeti

    1. cantare:
    peti kot slavček cantare come l'usignolo
    peti od sreče, od veselja cantare dalla felicità, di gioia
    peti podoknico, uspavanko, žalostinko cantare la serenata, la ninnananna, un canto elegiaco
    peti pri zboru, kot solist cantare nel coro, cantare come solista

    2. pren. cantare, poetare, inneggiare:
    peti o ljubezni, o soncu cantare l'amore, inneggiare al sole

    3. pren. dire, raccontare

    4. cantare (uccelli, insetti), gorgheggiare:
    črički, murni pojejo cantano le cicale, i grilli

    5. pren. suonare, echeggiare; ticchettare:
    zvonovi so peli čez hribe in doline le campane echeggiavano per monti e valli
    pisalni stroji so peli le macchine per scrivere ticchettavano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kadar je nagajal, je pela šiba quando faceva le bizze veniva picchiato
    o tem poje neka stara pesem il fatto è cantato da una vecchia poesia, canzone
    peti komu hvalo, slavo cantare, tessere le lodi di qcn.; inneggiare a qcn.
    peti komu levite strapazzare, rimbrottare qcn.
    rel. peti novo mašo cantare la prima messa, essere consacrato sacerdote
    slaba, trda poje komu uno si trova in difficoltà, nei guai, campa miseria
  • piatto

    A) agg.

    1. raven; ploščat; plitev:
    barca a fondo piatto čoln z ravnim dnom
    angolo piatto mat. iztegnjeni kot

    2. pren. plitev, enoličen, pust

    B) m

    1. krožnik:
    un piatto di pastasciutta krožnik paštašute

    2. kulin. jed:
    piatto forte glavna jed
    piatto tipico specialiteta
    piatto del giorno pripravljena jed

    3. igre vložek

    4.
    piatti pl. glasba činele, rene
  • picca1 f

    1. voj. hist. sulica; ekst. suličar

    2.
    picche pl. igre pik (barva)
    contare quanto il due, quanto il fante di picche pren. veljati kot pikova sedmica (zelo malo)
    fante di picche pren. nadutež, domišljavec
    rispondere picche pren. odločno zavrniti
  • pijàn (-ána -o) adj.

    1. ubriaco, ebbro, avvinazzato; pog. cionco, imballato, sbronzo:
    pijan kot čep, kot klada, kot krava ubriaco fradicio

    2. pren. ebbro;
    pijan od ljubezni, od veselja ebbro d'amore, di gioia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fino all'incoscienza
    belega kruha biti pijan essere insolente (per l'abbondanza)
    motati se okrog mize kakor pijana muha muoversi barcollando come ubriaco
    pijana veselica gozzoviglia, bagordo
    PREGOVORI:
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
  • píka (-e) f

    1. punto, macchia, macchiolina

    2. lingv. punto, puntino:
    tri pike puntini
    pren. narediti, postaviti piko na i mettere il punto sulla i
    (v medmetni rabi) tako bo, kot pravim, in pika sarà come dico io, punto e basta!

    3. vet. pipita (tudi ekst.):
    imeti piko na jeziku avere una pipita sulla lingua

    4. pog. (točka) punto:
    šport., šol. boriti se za pike lottare, battersi per i punti
    blago in živila na pike stoffa, alimentari a punti (della tessera)

    5. pren. (zelo majhna količina) soffio, nonnulla:
    za piko je manjkalo, da ga ni povozil mancò un soffio che non lo mettesse sotto
    do pike proprio tutto

    6. mat. punto:
    decimalna pika punto decimale

    7. muz. punto (di valore)

    8. tekst. pallino, pois
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti piko na koga, imeti koga na piki portare odio, astio a qcn., avercela con qcn., prendere di mira qcn.
    kozm. lepotna pika neo
    tisk. rastrska pika punto del retino
  • Pilát (-a) m bibl. Pilato:
    pren. hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato, da Erode a Pilato
    umiti si roke (kot Pilat) lavarsene le mani (come Pilato)
  • piombo m

    1. kem. svinec (Pb):
    andare coi piedi di piombo pren. biti previden
    pesare come il piombo biti težek kot svinec

    2.
    piombo, filo a piombo grezilo, svinčnica:
    a piombo navpik

    3. svinec, svinčenka; lovstvo svinčena šibra
  • piōvere*

    A) v. intr. impers. (pres. piōve) deževati:
    piovere a dirotto, a catinelle liti kot iz škafa
    non ci piove pren. pog. o tem se ne razpravlja, to je povsem gotovo
    piove sul bagnato pren. nesreča ne pride nikoli sama
    tanto tonò che piovve pren. toliko je grmelo, da se je ulil dež

    B) v. intr.

    1. pren. deževati; pasti, padati:
    piovere dal cielo pren. pasti z neba

    2. deževati; pasti, padati (nenadoma, v velikih količinah):
    da dove sei piovuto? odkod si se vzel?
  • píti (píjem) imperf.

    1. bere:
    piti čaj, kavo, vino bere il tè, il caffè, il vino
    hlastno piti bere avidamente
    piti počasi bere lentamente, centellinare
    piti čez mero strabere
    piti na dušek, po malem bere a garganella, sorseggiare
    piti kot goba, krava, žolna bere come una spugna
    piti na zdravje bere, brindare alla salute

    2. (uživati alkoholne pijače) bere; pren.
    piti na žive in mrtve bere a più non posso

    3. pren. ammirare, godere; attingere:
    pil je lepoto polj godeva la bellezza della campagna
    iz njenih besed je pil tolažbo traeva consolazione dalle sue parole

    4. pren. assorbire, esaurire:
    neprestano delo mu pije moči il continuo lavoro esaurisce le sue forze

    5. (vsrkavati) assorbire:
    goba pije la spugna assorbe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    piti besede z odprtimi usti ascoltare attentamente, pendere dalle labbra di, bere le parole di
    pren. piti komu kri succhiare il sangue a qcn.
    piti kaj z materinim mlekom succhiare col latte materno
    piti iz čaše modrosti, učenosti farsi, diventare saggio, erudito
    ne vedeti, kdo pije in kdo plača gestire male, in modo sconclusionato
    piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
  • più

    A) avv.

    1. bolj, najbolj; več, največ:
    più bello di te lepši od tebe
    il più bello najlepši
    più che coraggioso, temerario bolj drzen kot pogumen
    poco più malo več
    assai più precej več
    molto più di veliko več od
    tanto più tem bolj

    2. mat. plus, in

    B) agg. invar. več:
    più tempo več časa
    più motivi več razlogov

    C) m

    1. več, večji del:
    il più è fatto večji del je narejen
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem

    2.
    i più pl. večina:
    i più tacciono večina molči
    nel numero dei più med pokojnimi

    3.
    per lo più ponavadi, večinoma
    al più kvečjemu
    a più non posso kolikor mogoče, z vso močjo
    che più? knjižno kaj naj še rečemo?
  • piuma

    A) f

    1. pero; ekst. pren. krilo, perut:
    leggero come una piuma lahek kot pero
    le piume del desiderio krila poželenja

    2. puh:
    ha messo le prime piume zrasla mu je prva brada

    B) agg. invar. šport
    peso piuma peresna kategorija

    C) m invar. šport peresna kategorija
  • plačílo (-a) n pagamento, paga; emolumento, ricompensa; retribuzione; knjiž. guiderdone, mercede:
    proti plačilu delati, opravljati kaj fare qcs., lavorare dietro pagamento
    plačilo v denarju, v naravi, na obroke pagamento in denaro, in natura, a rate
    nehvaležnost je plačilo sveta l'ingratitudine è la ricompensa del mondo
    plačilo sodnih stroškov pagamento delle spese processuali
    plačilo carine sdaziamento, sdoganamento
    v plačilo, kot plačilo a titolo di remunerazione
  • plót (-a) m steccato, recinto, cinta; siepe; (okoli vrta) chiudenda; ingraticciata:
    lesti čez plot arrampicarsi sullo steccato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    držati se svojih nazorov kot pijanec plota essere incrollabile, fermo nei propri principi; essere inflessibile, rigido
    pren. imeti kaj za plotom nascondere qcs.
    pren. ne videti preko svojega plota non vedere al di là del naso
    pren. skakati čez plot essere infedele, correre la cavallina, mettere le corna
  • pò | po

    A) adv.

    1. (per) ciascuno:
    v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
    vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

    2. per, ○:
    sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
    korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

    3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
    jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
    inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

    B) po prep. (s tožilnikom)

    I. per, ○:
    poslati po zdravnika chiamare il medico
    skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

    2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

    3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
    po božje častiti venerare come Dio, come un dio
    po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
    skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
    hoditi po gozdu andare per il bosco
    ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

    2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
    stopati po cesti andare per la strada
    plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

    3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
    seči po knjigi prendere un libro
    iti po opravkih adempiere impegni
    iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

    4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
    povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
    vprašati po imenu chiedere il nome
    potreba po jedi bisogno di mangiare
    pohlep po denarju avidità di denaro
    žalovati po kom piangere qcn.

    5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
    po plačilu dietro pagamento
    po povzetju dietro consegna
    po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
    po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
    po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

    6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
    spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
    oblačiti se po modi vestire alla moda
    igrati po notah suonare secondo le note

    7. (za izražanje sredstva) per:
    poslati po pošti spedire per posta

    8. (za izražanje vzroka) per, da:
    po tvoji krivdi per colpa tua
    sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

    9. (za izražanje izvora) di, da:
    okus po čokoladi sapore di cioccolato
    smrdeti po žganju puzzare di acquavite
    po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

    10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
    plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
    obsoditi po krivem condannare ingiustamente
    jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
    po dekretu giusta il decreto

    11. (za izražanje mere) a:
    jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
    plačevati po kosu pagare al pezzo

    12. (za izražanje cene) a:
    po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
    po čem je vino? a quanto è il vino?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
    J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
    pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
    po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
    pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
    priti po slovo venire ad accomiatarsi
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
    po abecednem redu alfabeticamente
    po kronološkem redu in ordine cronologico
    po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
    po drobcih minutamente
    po dva in dva a due a due
    jur. po hitrem postopku per direttissima
    po krivici immeritatamente
    po lastni ceni a prezzo di costo
    po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
    po malem a spizzichi
    po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
    po materini strani in linea materna
    teta po materi zia materna
    po mornarsko alla marinara
    po možnosti possibilmente
    po nagnjenosti tendenzialmente
    po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
    po običaju tradizionalmente
    (naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
    po predpisih normativamente
    po rodu oriundo (adj.)
    Tržačan po rodu oriundo di Trieste
    po sebi razumljivo implicitamente
    po splošnem mnenju a detta di tutti
    (pluti) po toku (navigare) a seconda
    po videzu all'aspetto
    pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
    po vseh štirih carponi
    PREGOVORI:
    po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
    gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza
  • pōco

    A) avv. (po')

    1. malo; slabo:
    ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
    sta poco bene ne počuti se prav dobro
    mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
    né molto né poco sploh ne
    non poco precej
    poco o nulla zelo malo
    a poco a poco počasi

    2.
    un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
    ho dormito un bel po' malo sem spal
    vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

    B) agg.

    1. malo:
    spendere poco denaro porabiti malo denarja
    avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
    essere di poche parole biti redkobeseden
    comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

    2. (v eliptičnih izrazih)
    a ogni poco zelo pogostoma
    ci corre poco pren. ni velike razlike
    a dir poco vsaj
    per poco skoraj:
    per poco non cadevo skoraj bi padel
    c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
    da poco nevažen, nepomemben, majhen
    ci vuol poco a lahko je...:
    ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

    C) pron. malo (po številu, meri):
    pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

    Č) m sing. (po')

    1. malo (majhna količina):
    il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
    ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

    2.
    po' po' di precej:
    ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
    niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
    è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

    D) m, f invar.
    un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič