sera
A) f
1. večer:
a sera, di sera zvečer
da mattina a sera, dalla mattina alla sera, da mane a sera od jutra do večera
domani sera jutri zvečer
l'altra sera predvčerajšnjim zvečer, predsinočnjim
questa sera nocoj
ieri sera sinoči
a sera inoltrata pozno zvečer
una di queste sere nekega večera
giornale della sera večernik
dare la buona sera voščiti dober večer
fa sera, si fa sera, scende la sera večeri se
2. večer (čas po večerji):
abito da sera večerna obleka
3. pren. knjižno starost; smrt
B) agg. invar. publ. večeren:
stampa sera večerni tisk
Zadetki iskanja
- sèsek (-ska) m
1. poppa, mammella:
odstaviti tele od seskov svezzare il vitello
otrok išče materin sesek il bambino cerca il capezzolo materno
2. pog. (dojka) seno - sete f
1. žeja:
aver sete biti žejen
bruciare, morire di sete umirati od žeje
spegnere, togliere la sete pogasiti žejo
2. ekst. suša
3. pren. žeja; poželenje; pohlep, sla:
sete di potere sla po oblasti - sfavillare v. intr. (pres. sfavillo)
1. iskriti se; blesteti, bleščati se
2. pren. žareti:
il viso gli sfavillava di gioia obraz mu je žarel od veselja - sfiancare
A) v. tr. (pres. sfianco)
1. razbijati, podreti, podirati
2. ekst. utruditi, utrujati; oslabiti
B) ➞ sfiancarsi v. rifl. (pres. mi sfianco)
1. razbiti se
2. ekst. omagati, izčrpati se:
gli si è sfiancato il cuore dal dolore od hudega mu je počilo srce - sfiatare
A) v. intr. (pres. sfiato)
1. izdihavati; sopihati:
il cavallo sfiata dalla fatica konj sopiha od napora
2. uhajati (plin):
il gas sfiata dalla tubazione plin uhaja iz cevovoda
B) ➞ sfiatarsi v. rifl. (pres. mi sfiato)
1. glasba zgubiti, zgubljati zven; razglasiti se
2. pog. priti ob glas, zahripeti (od govorjenja, kričanja) - sganasciare
A) v. tr. (pres. sganascio)
1. razkrehniti (čeljusti)
2. pren. toskansko razbiti; raztrgati
B) ➞ sganasciarsi v. rifl. (pres. mi sganascio):
sganasciarsi dalle risa, per le risa pokati od smeha - sgangherare
A) v. tr. (pres. sganghero) sneti s tečajev; razbiti
B) ➞ sgangherarsi v. rifl. (pres. mi sganghero) (sganasciarsi)
sgangherarsi dalle risa, per il ridere šalj. pokati od smeha - si1 pron. se, si (sebe, sebi)
1. (s povratnimi glagoli)
si rade ogni giorno brije se vsak dan
si stupisce di tutto vsemu se čudi
2. (s povratnimi glagoli s predmetom v 3. sklonu)
in poco tempo si è fatto un nome v kratkem času si je ustvaril ime
3. (v brezosebni rabi)
non si vive di solo pane ne živiš, človek ne živi samo od kruha
4. (v pasivni rabi)
non si fa credito ne dajemo na kredit
affittasi (v oglasih) oddaja se, oddajamo - sijáti (síjem) imperf.
1. splendere, brillare, knjiž. raggiare (tudi pren.):
sijala je v vsej svoji lepoti splendeva in tutta la sua bellezza
2. risplendere, rifulgere
3. pren. (sijati skozi) trasparire; knjiž. tralucere, raggiare:
sijati od sreče, ponosa raggiare di felicità, di orgoglio
na vseh obrazih sije veselje da tutti i volti traluce la gioia
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia risplende il sole, viene il sereno - síla (-e) f
1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica
2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna
3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze
4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione
5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate
6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze
7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali
8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS
9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!
10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto
11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'
12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo
13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo
14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia - sinistra f
1. levica
2. leva, leva stran:
a destra e a sinistra vsepovsod
alla sinistra, sulla sinistra di levo od
fronte a sinistra! voj., šport pozor na levo!
3. navt. (babordo) levi bok (ladje)
4. polit. levo krilo (parlamenta); levo krilo, levica (v stranki) - skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.
1. saltare; balzare;
skakati od veselja saltare dalla gioia
skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
skočiti iz postelje saltare dal letto
skočiti na tla saltare a terra
skočiti v morje tuffarsi in mare
skakati sonožno saltare a piè pari
skakati kot gams saltare come un camoscio
skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
skakati s padalom saltare col paracadute
skakati s smučmi saltare con gli sci
2. (poskakovati) saltellare
3. avventarsi su:
pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo
4. pren. correre:
ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro
5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
temperatura skače la temperatura sale e scende
6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
skakati si v lase accapigliarsi
skočiti vstran sfagliare
ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
skočiti v zakonski jarem sposarsi
skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
skakati v vodo tuffarsi - skála1 (-e) f
1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
previsna skala roccia a strapiombo
2. pren. roccia;
skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi - sklápljati (-am) | sklópiti (-im) imperf., perf.
1. agganciare, annettere, congiungere; connettere:
sklapljati vagone agganciare i vagoni
sklapljati cevi congiungere i tubi
2. (zapirati) chiudere:
sklapljati oči od utrujenosti chiudere gli occhi dalla stanchezza - skoprnéti (-ím) | skoprnévati (-am) perf., imperf. languire, struggersi (da), consumarsi (di):
skoprneti od želje, od ljubezni struggersi dal desiderio, dall'amore - skrepenéti (-ím) | skrepenévati (-am) perf., imperf.
1. irrigidirsi, intorpidirsi:
skrepneti od groze irrigidirsi dall'orrore
2. (strditi se) indurirsi - slabôten (-tna -o) adj.
1. debole, gracile; delicato; esile; fragile:
slaboten od dolge bolezni debole per la lunga malattia
slabotna telesna konstitucija costituzione fragile, debole, gracile
2. debole, fiacco, fioco, incerto, fievole, esile, tenue;
slaboten stisk roke una stretta di mano debole, fiacca
slabotna svetloba luce incerta, pren. barlume
slaboten glas voce fioca, fievole
slaboten otrok un bambino esile, mingherlino
slaboten curek vode un getto d'acqua esile, tenue
3. pren. (neodločen, omahljiv) incerto, indeciso, titubante:
slabotno bitje un essere indeciso, titubante - slábši (-a -e) adj.
1. komp. od slab peggiore, più cattivo, più brutto:
podjetje je v slabšem položaju kot lani l'impresa è in una situazione peggiore dell'anno scorso
predstava je bila slabša od včerajšnje l'odierno spettacolo è stato più brutto di quello di ieri
2. (ki je manj kakovostne vrste) peggiore, più scadente; meno sviluppato:
izdelek je poceni, ker je iz slabšega materiala il prodotto costa poco perché di materiale più scadente - slép (-a -o)
A) adj.
1. cieco:
slep od rojstva cieco dalla nascita
slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno
2. pren. cieco, accecato:
slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione
3. pren. (nekritičen) cieco:
slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine
4. pren. (naključen) ○, fortuito:
prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso
5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
slepo okno finestra cieca
6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slepi potnik clandestino
pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
pren. delati se slepega fingere di non vedere
kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
izbirati na slepo srečo scegliere a caso
biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
geogr. slepa dolina valle cieca
strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
anat. slepa pega punto cieco
šah. slepa partija partita alla cieca
žel. slepa proga linea secondaria
med. barvno slep daltonico
les. slepi furnir anima
voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
um. slepi okvir infisso
mont. slepi jašek pozzo cieco
grad. slepi pod assito; doppio fondo
kem. slepi poskus prova cieca
aer. slepi pristanek atterraggio cieco
anat. slepo črevo intestino cieco
zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
PREGOVORI:
tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello
B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
pisava za slepe scrittura Braile
dom za slepe casa per ciechi
na slepo alla cieca
iti na slepo andare alla cieca
streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
PREGOVORI:
med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re