Franja

Zadetki iskanja

  • sera

    A) f

    1. večer:
    a sera, di sera zvečer
    da mattina a sera, dalla mattina alla sera, da mane a sera od jutra do večera
    domani sera jutri zvečer
    l'altra sera predvčerajšnjim zvečer, predsinočnjim
    questa sera nocoj
    ieri sera sinoči
    a sera inoltrata pozno zvečer
    una di queste sere nekega večera
    giornale della sera večernik
    dare la buona sera voščiti dober večer
    fa sera, si fa sera, scende la sera večeri se

    2. večer (čas po večerji):
    abito da sera večerna obleka

    3. pren. knjižno starost; smrt

    B) agg. invar. publ. večeren:
    stampa sera večerni tisk
  • sèsek (-ska) m

    1. poppa, mammella:
    odstaviti tele od seskov svezzare il vitello
    otrok išče materin sesek il bambino cerca il capezzolo materno

    2. pog. (dojka) seno
  • sete f

    1. žeja:
    aver sete biti žejen
    bruciare, morire di sete umirati od žeje
    spegnere, togliere la sete pogasiti žejo

    2. ekst. suša

    3. pren. žeja; poželenje; pohlep, sla:
    sete di potere sla po oblasti
  • sfavillare v. intr. (pres. sfavillo)

    1. iskriti se; blesteti, bleščati se

    2. pren. žareti:
    il viso gli sfavillava di gioia obraz mu je žarel od veselja
  • sfiancare

    A) v. tr. (pres. sfianco)

    1. razbijati, podreti, podirati

    2. ekst. utruditi, utrujati; oslabiti

    B) ➞ sfiancarsi v. rifl. (pres. mi sfianco)

    1. razbiti se

    2. ekst. omagati, izčrpati se:
    gli si è sfiancato il cuore dal dolore od hudega mu je počilo srce
  • sfiatare

    A) v. intr. (pres. sfiato)

    1. izdihavati; sopihati:
    il cavallo sfiata dalla fatica konj sopiha od napora

    2. uhajati (plin):
    il gas sfiata dalla tubazione plin uhaja iz cevovoda

    B) ➞ sfiatarsi v. rifl. (pres. mi sfiato)

    1. glasba zgubiti, zgubljati zven; razglasiti se

    2. pog. priti ob glas, zahripeti (od govorjenja, kričanja)
  • sganasciare

    A) v. tr. (pres. sganascio)

    1. razkrehniti (čeljusti)

    2. pren. toskansko razbiti; raztrgati

    B) sganasciarsi v. rifl. (pres. mi sganascio):
    sganasciarsi dalle risa, per le risa pokati od smeha
  • sgangherare

    A) v. tr. (pres. sganghero) sneti s tečajev; razbiti

    B) sgangherarsi v. rifl. (pres. mi sganghero) (sganasciarsi)
    sgangherarsi dalle risa, per il ridere šalj. pokati od smeha
  • si1 pron. se, si (sebe, sebi)

    1. (s povratnimi glagoli)
    si rade ogni giorno brije se vsak dan
    si stupisce di tutto vsemu se čudi

    2. (s povratnimi glagoli s predmetom v 3. sklonu)
    in poco tempo si è fatto un nome v kratkem času si je ustvaril ime

    3. (v brezosebni rabi)
    non si vive di solo pane ne živiš, človek ne živi samo od kruha

    4. (v pasivni rabi)
    non si fa credito ne dajemo na kredit
    affittasi (v oglasih) oddaja se, oddajamo
  • sijáti (síjem) imperf.

    1. splendere, brillare, knjiž. raggiare (tudi pren.):
    sijala je v vsej svoji lepoti splendeva in tutta la sua bellezza

    2. risplendere, rifulgere

    3. pren. (sijati skozi) trasparire; knjiž. tralucere, raggiare:
    sijati od sreče, ponosa raggiare di felicità, di orgoglio
    na vseh obrazih sije veselje da tutti i volti traluce la gioia
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia risplende il sole, viene il sereno
  • síla (-e) f

    1. fiz. forza:
    sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
    težnostna sila forza di gravità
    gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
    magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

    2. ekst. forza, violenza, sopruso:
    upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
    uporabiti silo ricorrere alla forza
    na silo odpreti aprire con la forza
    na silo se smehljati sorridere forzatamente
    delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
    evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

    3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
    ustvarjalne sile forze creative
    meriti svoje sile misurare le proprie forze

    4. forza, vigore, potenza:
    izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
    sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

    5. (organizirana skupina) forze:
    policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
    oborožene sile le forze armate

    6. (država) potenza:
    evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
    sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

    7.
    elementarne, naravne sile le forze della natura
    rel. peklenske sile le forze infernali

    8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
    hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
    predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
    klic v sili SOS

    9. pog.
    ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
    iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

    10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
    slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

    11. za silo pren. abbastanza, un po';
    za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
    za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

    12. po vsej sili ad ogni costo:
    po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

    13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
    od sile natančen človek un uomo pedantissimo

    14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
    to je pa že od sile questo poi è troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovna sila forza lavoro, manodopera
    narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
    hist. sile osi le forze dell'Asse
    agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
    fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
    sila trenja attrito
    paralelogram sil il parallelogramma delle forze
    geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
    kem. molekulske sile forze molecolari
    teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
    kohezijska sila forza di coesione
    jur. skrajna sila stato d'emergenza
    višja sila forza maggiore
    PREGOVORI:
    sila kola lomi necessità fa legge
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
  • sinistra f

    1. levica

    2. leva, leva stran:
    a destra e a sinistra vsepovsod
    alla sinistra, sulla sinistra di levo od
    fronte a sinistra! voj., šport pozor na levo!

    3. navt. (babordo) levi bok (ladje)

    4. polit. levo krilo (parlamenta); levo krilo, levica (v stranki)
  • skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.

    1. saltare; balzare;
    skakati od veselja saltare dalla gioia
    skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
    skočiti iz postelje saltare dal letto
    skočiti na tla saltare a terra
    skočiti v morje tuffarsi in mare
    skakati sonožno saltare a piè pari
    skakati kot gams saltare come un camoscio
    skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
    skakati s padalom saltare col paracadute
    skakati s smučmi saltare con gli sci

    2. (poskakovati) saltellare

    3. avventarsi su:
    pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo

    4. pren. correre:
    ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro

    5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
    temperatura skače la temperatura sale e scende

    6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
    skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
    skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
    skakati si v lase accapigliarsi
    skočiti vstran sfagliare
    ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
    skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
    srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
    skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
    skočiti v zakonski jarem sposarsi
    skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
    skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
    skakati v vodo tuffarsi
  • skála1 (-e) f

    1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
    pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
    od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
    previsna skala roccia a strapiombo

    2. pren. roccia;
    skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
    načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
    jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi
  • sklápljati (-am) | sklópiti (-im) imperf., perf.

    1. agganciare, annettere, congiungere; connettere:
    sklapljati vagone agganciare i vagoni
    sklapljati cevi congiungere i tubi

    2. (zapirati) chiudere:
    sklapljati oči od utrujenosti chiudere gli occhi dalla stanchezza
  • skoprnéti (-ím) | skoprnévati (-am) perf., imperf. languire, struggersi (da), consumarsi (di):
    skoprneti od želje, od ljubezni struggersi dal desiderio, dall'amore
  • skrepenéti (-ím) | skrepenévati (-am) perf., imperf.

    1. irrigidirsi, intorpidirsi:
    skrepneti od groze irrigidirsi dall'orrore

    2. (strditi se) indurirsi
  • slabôten (-tna -o) adj.

    1. debole, gracile; delicato; esile; fragile:
    slaboten od dolge bolezni debole per la lunga malattia
    slabotna telesna konstitucija costituzione fragile, debole, gracile

    2. debole, fiacco, fioco, incerto, fievole, esile, tenue;
    slaboten stisk roke una stretta di mano debole, fiacca
    slabotna svetloba luce incerta, pren. barlume
    slaboten glas voce fioca, fievole
    slaboten otrok un bambino esile, mingherlino
    slaboten curek vode un getto d'acqua esile, tenue

    3. pren. (neodločen, omahljiv) incerto, indeciso, titubante:
    slabotno bitje un essere indeciso, titubante
  • slábši (-a -e) adj.

    1. komp. od slab peggiore, più cattivo, più brutto:
    podjetje je v slabšem položaju kot lani l'impresa è in una situazione peggiore dell'anno scorso
    predstava je bila slabša od včerajšnje l'odierno spettacolo è stato più brutto di quello di ieri

    2. (ki je manj kakovostne vrste) peggiore, più scadente; meno sviluppato:
    izdelek je poceni, ker je iz slabšega materiala il prodotto costa poco perché di materiale più scadente
  • slép (-a -o)

    A) adj.

    1. cieco:
    slep od rojstva cieco dalla nascita
    slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
    pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno

    2. pren. cieco, accecato:
    slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione

    3. pren. (nekritičen) cieco:
    slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine

    4. pren. (naključen) ○, fortuito:
    prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso

    5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
    slepo okno finestra cieca

    6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
    slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    slepi potnik clandestino
    pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
    pren. delati se slepega fingere di non vedere
    kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
    igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
    izbirati na slepo srečo scegliere a caso
    biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
    geogr. slepa dolina valle cieca
    strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
    anat. slepa pega punto cieco
    šah. slepa partija partita alla cieca
    žel. slepa proga linea secondaria
    med. barvno slep daltonico
    les. slepi furnir anima
    voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
    um. slepi okvir infisso
    mont. slepi jašek pozzo cieco
    grad. slepi pod assito; doppio fondo
    kem. slepi poskus prova cieca
    aer. slepi pristanek atterraggio cieco
    anat. slepo črevo intestino cieco
    zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
    PREGOVORI:
    tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

    B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
    pisava za slepe scrittura Braile
    dom za slepe casa per ciechi
    na slepo alla cieca
    iti na slepo andare alla cieca
    streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
    njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
    PREGOVORI:
    med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re