Franja

Zadetki iskanja

  • sénca (-e) f

    1. ombra:
    temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
    sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
    igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
    stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
    gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

    2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
    razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

    3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
    videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

    4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
    radarska senca l'ombra del radar

    5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
    senca dvoma un'ombra di dubbio
    ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

    6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
    reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
    pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
    pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
    pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
    živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
    imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
    pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
    pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
    biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
    evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
    polit. vlada v senci governo ombra
    držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

    7. num. ombratura, ombreggiatura

    8. med. ombra:
    pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni
  • sestáva (-e) f

    1. composizione, il comporre; stesura:
    sestava plana stesura del progetto

    2. composizione; struttura:
    kemična sestava krvi la composizione chimica del sangue
    starostna sestava prebivalstva struttura della popolazione per età

    3. voj. formazione, unità:
    motorizirane, rezervne sestave formazioni motorizzate, di riserva

    4. šport. formazione:
    moštvo je nastopilo v popolni sestavi la squadra ha giocato al completo

    5. ambito, organico
  • sgonfiare1

    A) v. tr. (pres. sgonfio)

    1. izprazniti, izpustiti zrak:
    sgonfiare un salvagente di gomma izprazniti gumijast rešilni pas

    2. ekst. odstraniti, zmanjšati oteklino

    3. pren. obrzdati, pristriči:
    sgonfiare l'orgoglio obrzdati samozaverovanost

    4. pog. nadlegovati

    B) sgonfiarsi v. rifl. (pres. mi sgonfio)

    1. izprazniti se (zraka, plina)

    2. splahniti (oteklina)

    3. pren. pobesiti se (komu) greben:
    dopo la brutta figura che ha fatto si è sgonfiato po blamaži se mu je greben povesil
  • simbóličen (-čna -o) adj.

    1. simbolico, dei simboli, emblematico:
    rožmarin ima simboličen pomen il rosmarino ha un significato di simbolo

    2. pren. (zelo majhen) simbolico:
    simbolična cena prezzo simbolico
  • simbolizíran (-a -o) adj. simboleggiato, prefigurato, raffigurato:
    slovenska nacionalna ideja je simbolizrana v Triglavu l'idea nazionale slovena è simboleggiata, ha il suo simbolo nel Triglav (Tricorno)
  • skála1 (-e) f

    1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
    pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
    od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
    previsna skala roccia a strapiombo

    2. pren. roccia;
    skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
    načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
    jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi
  • skeléti (-ím) imperf. bruciare, dolere; pren. cuocere:
    neuspeh ga je skelel v dno duše l'insuccesso gli bruciava nel profondo dell'animo
    vest ga skeli ha rimorsi di coscienza
  • skísati (-am)

    A) perf.

    1. inacidire

    2. agr. insilare

    B) skísati se (-am se) perf. refl.

    1. inacidirsi, inacetire; incerconire (vino)

    2. agr. disabilitarsi; pren.
    možgani so se mu skisali, pamet se mu je skisala il cervello gli si è rammollito
    obraz se mu je skisal ha messo il broncio, si è immusonito
    vreme se je skisalo il tempo si è guastato
  • sklàd (skláda) m

    1. (debelejša plast kamenin) banco, strato:
    sklad premoga banco di carbon fossile

    2. ekst. monte, catasta, pila:
    sklad knjig una catasta di libri

    3. ekon. fondo, cassa; monte; fondazione:
    cilj sklada je štipendiranje sposobnih dijakov la fondazione ha per scopo l'assegnazione di borse di studio agli studenti meritevoli
    nagradni sklad monte premi
    poslovni sklad fondo di esercizio
    plačni sklad fondo salari
    dopolnilni sklad cassa integrazione
    ekst. investicijski sklad fondo di investimento
    Mednarodni monetarni sklad Fondo Monetario Internazionale (FMI)

    4.
    biti v skladu accordarsi
    ne biti v skladu contrastare, stonare
    spraviti v sklad (uskladiti) coordinare
  • skòk (skóka) m

    1. salto; balzo:
    skok z mesta, z naletom salto a piè pari, con rincorsa
    skok naprej, vstran salto avanti, scarto
    v skoku ujeti žogo prendere la palla al balzo (tudi pren.)
    iti na kratek skok k sosedu fare un salto dal vicino

    2. (nenadno povečanje, padanje) balzo, sbalzo; salto:
    skoki cen gli sbalzi dei prezzi
    reka ima tu precejšen skok il fiume ha qui una forte pendenza
    pren. skoki čez plot scappatelle, avventure
    šport. smrtni skok salto mortale
    smučarski skok salto con gli sci
    skok čez konja salto della cavallina
    skok v daljino, višino salto in lungo, in alto
    skok s palico salto con l'asta
    skok v vodo tuffo
    skoki v vodo (tekmovalna panoga) tuffistica
    um. pasji skok ornamento a spirale
  • skŕb (-í) f

    1. preoccupazione, affanno, assillo, apprensione, cura, grattacapo, croce:
    biti v skrbeh esser in pensiero, essere preoccupato
    skrbi ga mučijo, grizejo, morijo, tarejo le preoccupazioni lo tormentano, rodono, affannano
    delati komu skrbi procurare grattacapi a qcn.
    odriniti, pregnati, potlačiti skrbi cacciare (via) le apprensioni, gli affanni

    2. pren. (dolžnost, obveznost) dovere, cura, obbligo, impegno:
    ker ima druge skrbi, zanemarja družino poiché ha altri obblighi, trascura la famiglia
    učenje naj bo tvoja glavna skrb lo studio sia il tuo principale dovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti brez skrbi vivere tranquillo, senza pensieri
    inter. brez skrbi, vse se bo srečno končalo niente paura, tutto andrà per il meglio
    šola mu je deveta, zadnja skrb della scuola non gliene importa niente
    PREGOVORI:
    majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi figli piccoli fastidi piccoli, figli grandi fastidi grandi
  • skúpaj adv. assieme, insieme; in tutto:
    biti, tičati skupaj stare assieme
    delati, živeti skupaj lavorare, vivere assieme
    knjižnica ima skupaj milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di libri
    vsi skupaj tutti insieme
    štirje skupaj in quattro
    dober dan vsem skupaj buongiorno a tutti!
    pog. biti koga dosti skupaj essere grande e grosso, essere forte
    naprava je bila v nekaj trenutkih, minutah spet skupaj in pochi minuti la macchinetta era montata, assemblata
    pren. vse skupaj ni vredno počenega groša non valere un fico secco
    pog. držati skupaj capirsi, aiutarsi, sostenersi a vicenda
    pren. hoditi skupaj amoreggiare
    pog. iti skupaj (skrčiti se) restringersi
    to mi ne gre skupaj non posso capirlo
    pog. trčiti skupaj imbattersi
    pog. pasti, zlesti skupaj svenire
    pog. priti skupaj sposarsi; incontrarsi; (sporazumeti se) trovare un accordo, accordarsi su qcs.
    spati skupaj avere una relazione, amoreggiare
    spraviti skupaj (denar) risparmiare, racimolare
    spraviti skupaj (izpit) superare l'esame
    ne biti za skupaj, ne spadati skupaj non andare d'accordo
    lingv. pisati skupaj, narazen scrivere assieme, separatamente
    pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja narazen nello spazzaneve le punte degli sci vanno unite, le code separate
  • slabóst (-i) f

    1. debolezza, malore, male; languore; indebolimento; accasciamento:
    čutiti slabost v želodcu aver male allo stomaco

    2. ekst. debolezza; imperfezione:
    odstraniti organizacijske slabosti eliminare le debolezze nell'organizzazione

    3. (moralna, značajska, negativna lastnost) debolezza, pecca, difetto:
    slabosti in vrline difetti e virtù

    4. pren. (v povedni rabi) debole:
    ženske so njegova slabost ha un debole per le donne

    5. pren. (onemoglost) esaurimento; med.
    živčna slabost nevrastenia
  • slána (-e) f brina:
    slana je padla ha brinato
    slana je požgala ajdo la brina ha bruciato il grano saraceno
    pren. glavo mu je pobelila slana i suoi capelli sono spruzzati di brina
  • sléd (-ú) m

    1. traccia, orma, pista, impronta; knjiž. vestigio:
    iskati, opaziti sledove cercare, trovare tracce
    iti po sledovih divjačine seguire le orme della selvaggina
    zgubiti sled perdere la traccia
    tat ni pustil sledov il ladro non ha lasciato impronte
    odstraniti sledove potresa eliminare le tracce del terremoto

    2. pren. (posledica) traccia, impronta:
    njegovo delovanje je pustilo globoke sledove la sua opera ha lasciato tracce profonde

    3. pren. (majhen del) segno, traccia; velo:
    o vročini ni niti sledu del caldo nemmeno la traccia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. izginiti brez sledu sparire senza lasciar traccia
    o antični naselbini ni sledu dell'antico aitato non rimane traccia
  • smér (-í) f

    1. direzione; volta; rotta, senso:
    ugotavljati smer vetra stabilire la direzione del vento
    vrteti se v smeri urnega kazalca girare in senso orario
    poslopje stoji v smeri vzhod-zahod lo stabile sorge in direzione est-ovest
    smer leta, plovbe rotta di volo, di navigazione
    avt. obvezna smer senso unico
    leteti v smeri proti Bledu volare alla volta di Bled

    2. indirizzo, senso:
    smer razvoja indirizzo di sviluppo

    3. šol. indirizzo:
    študijska smer indirizzo di studio

    4. corrente:
    filozofska, literarna, umetnostna smer corrente filosofica, letteraria, artistica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spremeniti smer pogovora cambiare il tema del discorso
    šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer non ha tutte le rotelle a posto
    teh. prečna smer direzione trasversale
    alp. direktna smer diretta
    fiz. negativna smer senso negativo
  • smôla (-e) f

    1. resina:
    smreke izločajo smolo gli abeti secernono la resina
    drevesna smola resina
    čevljarska smola pece da calzolaio
    črna smola pece nera
    fenolna smola resina fenolica
    umetna (vinilna) smola resina sintetica (vinilica)

    2. pren. scalogna, disdetta, disgrazia, iella, sfortuna; vulg. sfiga:
    kakšna smola! che scalogna!, che disdetta!
    iron. smola pa taka! quando si nasce con la camicia!
    smola pri igri sfortuna, guigne
    prinašati smolo portare scalogna, sfortuna
    drži se ga smola ha la sperpetua addosso, è perseguitato dalla sfortuna, la sfortuna si è accanita contro di lui
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • smontare

    A) v. tr. (pres. smonto)

    1. odložiti, odlagati; izkrcati (s prevoznega sredstva)

    2. demontirati; razstaviti, razstavljati

    3. vzeti dragulj iz oboda

    4. pren. vzeti, jemati pogum; potlačiti:
    smontare una notizia (sgonfiare) dati novici manjši pomen

    5. onemogočiti

    B) v. intr.

    1. stopiti, stopati s:
    smontare dal treno stopiti z vlaka

    2. končati izmeno, turnus:
    smontare di guardia izmenjati stražo

    3. zbledeti:
    il rosso del vestito ha smontato subito rdeča barva na obleki je takoj zbledela

    4. splahniti, pasti

    C) smontarsi v. rifl. (pres. mi smonto) obupati; omagati
  • sodíšče (-a) n jur. tribunale; corte, ekst. foro:
    sodišče je obsodilo, oprostilo il tribunale ha emesso una sentenza di condanna, di assoluzione; ha condannato, assolto
    vložiti tožbo na sodišču citare in tribunale
    priti na sodišče comparire in tribunale
    zagovarjati se pred sodiščem difendersi in tribunale
    pritožiti se na višje sodišče presentare ricorso a un tribunale superiore
    civilno, vojaško sodišče tribunale civile, corte marziale
    porotno sodišče Corte d'Assise
    apelacijsko (prizivno)
    sodišče Corte di Appello
    kasacijsko sodišče Corte di Cassazione
    ustavno sodišče Corte Costituzionale
    obračunsko sodišče Corte dei Conti
    naglo, vojaško sodišče corte marziale
    cerkveno sodišče tribunale ecclesiastico
    mednarodno sodišče tribunale internazionale
    sodišče za mladoletnike tribunale per minorenni
    hist. inkvizicijsko sodišče tribunale del S. Uffizio
  • soffiare

    A) v. tr. (pres. soffio)

    1. pihati, puhati:
    soffiare il fumo della sigaretta pihati cigaretni dim
    soffiarsi il naso usekniti se

    2.
    soffiare il vetro pihati steklo

    3. pog. prišepetavati

    4. pog. vohuniti; ovaditi, ovajati; žarg. špecati:
    soffiare malignità obrekovati

    5. ukrasti, speljati; žarg. odpihniti:
    gli ha soffiato la ragazza speljal mu je dekle

    B) v. intr.

    1. pihati; razpihovati (tudi pren.)

    2. pihati; sopihati

    3. pihati (veter)