Franja

Zadetki iskanja

  • scatolino m pomanjš. od ➞ scatola škatlica:
    sembra uscito dallo scatolino pren. pog. kot bi ga iz škatlice vzel
  • scimmia f

    1. zool. opica:
    scimmia cappuccina (cebo) navadna kapucinka (Cebus capucinus)
    scimmia leonina levja opica, levič (Leontocebus leoninus)
    scimmia ragno (atele) koata, črna brezpalčarka (Ateles)
    scimmia ricola veliki levič (Leontocebus rosalia)
    scimmia urlatrice (aluatta) aluata, rdeči vriskač (Alouatta seniculus)

    2. pren. grdoba:
    arrampicarsi come una scimmia plezati kot opica
    essere brutto come una scimmia biti grd kot smrtni greh
    fare la scimmia a qcn. koga oponašati

    3. nareč. pijanost:
    prendersi una scimmia nažgati se ga

    4. pren. žarg.
    avere la scimmia sulla spalla biti drogiran, biti zasvojen (z mamilom)
  • scomunica f

    1. relig. ekskomunikacija, izobčenje:
    ha la scomunica addosso pren. preganja ga nesreča, zla sreča se je zarotila zoper njega

    2. ekst. polit. izključitev (iz stranke)
  • scuffia f pog.

    1. pren. zaljubljenost, zatrapanost, zatreskanost:
    prendersi una scuffia per qcn. zaljubiti se v koga

    2. pijanost:
    prendere una scuffia napiti se ga, nažgati se ga

    3. navt.
    fare scuffia prevrniti se (čoln)
  • sčrvíčiti (-im) perf. impers. pog.
    tako ga je sčrvičilo, da je omedlel i crampi erano così forti da farlo svenire
  • sedàj adv.

    1. (zdaj) ora, adesso:
    sedaj ne utegnem ora non posso, non ho tempo
    prav sedaj so prišli sono arrivati or ora, in questo momento

    2. oggi:
    sedaj pozabljeni običaji usanze oggi dimenticate

    3. (izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti) ora, adesso:
    sedaj se bo pokazalo, kaj velja ora vedremo cosa vale

    4. (izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti) adesso:
    sedaj je že vedel, kaj ga čaka adesso sapeva già cosa lo attendeva

    5. (izraža istočasnot dejanja) adesso, ora:
    spoznal je, da sedaj mora oditi capì che adesso doveva andarsene

    6. (izraža nasprotje s prej povedanim) ora, adesso:
    hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje! grazie di tutto. E adesso arrivederci!

    7. sedaj ... sedaj (izraža zapovrstnost pri izmenjavanju) ora... poi, ora... ora:
    obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran voltarsi ora da una parte, ora (poi) dall'altra

    8. sedaj ko (v časovnih odvisnikih) ora che:
    sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili adesso che abbiamo finito il lavoro, possiamo riposare
  • sékati (-am)

    A) imperf.

    1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
    gozd sekati na golo disboscare totalmente
    sekati glave decapitare, tagliare le teste

    2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
    cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

    3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
    svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

    4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
    veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
    s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

    5. pog. sekati jo (iti) andare:
    sekati jo peš andare a piedi

    6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
    žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
    (z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
    bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
    pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
    mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

    B) sékati se (-am se) imperf. refl.

    1. stracciarsi (alle giunture)

    2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
    na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
    mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane
  • sekljáti (-ám) imperf.

    1. tritare (verdura, carne):
    pog. pren. sekljati ga combinare pasticci

    2. intaccare, intagliare
  • sentire

    A) v. tr. (pres. sēnto)

    1. slišati; poslušati:
    sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
    non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
    sentire una conferenza poslušati predavanje
    sentire la messa biti pri maši
    sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
    sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
    non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
    ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
    stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

    2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
    sentire un odore zavonjati

    3. začutiti; pokusiti:
    senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

    4. začutiti; potipati:
    senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

    5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
    sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
    sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
    sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
    sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
    sentirsi la tremarella addosso bati se

    6. začutiti, opaziti; slutiti:
    sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

    7.
    sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

    B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
    la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
    lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
    la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

    C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
    sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
    sentirsi in gamba čutiti se zdravega
    sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
    sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
    sentirsi in colpa čutiti se krivega
    sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
    sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
    sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
    sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
    non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

    Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost
  • sēnza

    A) prep.

    1. brez:
    orfano senza padre e senza madre sirota brez očeta in matere
    essere senza scrupoli biti brezobziren
    rimanere senza parole obnemeti

    2. (v eliptičnih izrazih brez fare)
    svelto, senza tante chiacchiere hitro, pa brez besed!
    senz'altro vsekakor, brez nadaljnjega
    senza dubbio nedvomno
    senza indugio takoj
    senza modo čezmerno
    senza numero brezštevilni, nešteti
    senza riposo, senza sosta, senza tregua stalno, nepretrgoma

    3. elektr.
    senza fili brezžičen

    B) cong. ne da bi:
    non bisogna parlare senza riflettere ne govori, ne da bi prej pomislil
    senza dire che povrh pa:
    sapeva dei rischi, senza dire che l'avevo avvertito vedel je, da je stvar tvegana, povrh pa sem ga opozoril
  • 1

    A) avv.

    1. da:
    sì certo da, seveda
    sì domani!, sì proprio! iron. sploh ne
    forse sì, forse no morda (za izražanje negotovosti)
    più sì che no verjetno da
    sì e no kvečjemu, niti ne:
    sarà passato sì e no un mese minilo je kvečjemu mesec dni
    sì o no? ali? (izraža nejevoljnost)
    vuoi finirla sì o no? ali boš nehal?
    e sì che če pomislim, da; saj vendar (za izražanje obžalovanja)
    e sì che l'avevo avvertito saj sem ga vendar opozoril

    2. res, zares:
    questa sì che è bella ta je pa res dobra!
    dire di sì pritrditi, pritrjevati

    B) m

    1. pritrditev, pritrdilni odgovor; za:
    la lingua del sì italijanščina
    decidere, risolversi per il sì odločiti se za

    2. pl. (glas, odgovor) za:
    cento sì, quaranta astenuti glasov za je bilo sto, vzdržalo se jih je štirideset
  • síliti (-im) imperf.

    1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
    siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare

    2. premere; insistere; voler cacciarsi:
    mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
    siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai

    3. siliti za struggersi per; insidiare:
    sili za poročeno žensko insidia una donna sposata

    4. spuntare:
    solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
    sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco

    5. forzare (una pianta)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
    podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
    pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
    siliti na jezik venire da dire
    siliti na vodo avere bisogno di urinare
    siliti pod nebo svettare nel cielo
    siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    kri sili v glavo il sangue monta alla testa
    žito sili v klasje il grano mette le spighe
    mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
    siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
    siliti v nos fiutare, odorare
    siliti v ospredje, naprej farsi notare
    siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
    siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn.
  • skeléti (-ím) imperf. bruciare, dolere; pren. cuocere:
    neuspeh ga je skelel v dno duše l'insuccesso gli bruciava nel profondo dell'animo
    vest ga skeli ha rimorsi di coscienza
  • skomínati (-am) imperf. impers.

    1. avere il pizzicore; far sentire il pizzicore;
    skomina ga po zobeh gli pizzicano i denti

    2. pren. desiderare, bramare, essere tentato (da):
    vedno ga je skominalo po slavi aveva sempre bramato la gloria
  • skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
    mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
    skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
    govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
    sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
    dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
    bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
    PREGOVORI:
    skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa
  • skŕb (-í) f

    1. preoccupazione, affanno, assillo, apprensione, cura, grattacapo, croce:
    biti v skrbeh esser in pensiero, essere preoccupato
    skrbi ga mučijo, grizejo, morijo, tarejo le preoccupazioni lo tormentano, rodono, affannano
    delati komu skrbi procurare grattacapi a qcn.
    odriniti, pregnati, potlačiti skrbi cacciare (via) le apprensioni, gli affanni

    2. pren. (dolžnost, obveznost) dovere, cura, obbligo, impegno:
    ker ima druge skrbi, zanemarja družino poiché ha altri obblighi, trascura la famiglia
    učenje naj bo tvoja glavna skrb lo studio sia il tuo principale dovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti brez skrbi vivere tranquillo, senza pensieri
    inter. brez skrbi, vse se bo srečno končalo niente paura, tutto andrà per il meglio
    šola mu je deveta, zadnja skrb della scuola non gliene importa niente
    PREGOVORI:
    majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi figli piccoli fastidi piccoli, figli grandi fastidi grandi
  • skúšati (-am)

    A) imperf.

    1. provarsi a, tentare di, cercare di:
    skušati kaj dvigniti cercare di sollevare qcs.
    skušati koga pregovoriti tentare di convincere qcn.

    2. abs. pren. tentare, mettere alla prova:
    rel. hudič ga skuša il diavolo lo tenta

    3. star. (doživljati, čutiti) sperimentare, provare:
    skušati ljubezen, žalost provare amore, tristezza

    B) skúšati se (-am se) imperf. refl.

    1. provarsi, cimentarsi, mettersi alla prova:
    skušati se v metanju cimentarsi nel lancio

    2. (tekmovati, kosati se) gareggiare, competere (con):
    letošnje vino se ne more skušati z lanskim il vino di quest'anno non può competere con quello dell'annata scorsa
  • sladkôba (-e) f dolcezza, sapore dolce; pren.
    sama sladkoba ga je è fastidiosamente svenevole
  • sléherni (-a -o)

    A) adj. ogni, ciascuno; tutto; alcuno:
    sreča ga sleherni dan lo incontra tutti i giorni
    izkoristiti sleherni trenutek sfruttare ogni momento
    prikazovati brez slehernega olepšavanja presentare senza abbellimento alcuno

    B) sléherni (-a -o) pron. ognuno, ciascuno
  • slepíti (-ím) imperf.

    1. abbagliare, accecare (tudi pren.):
    jeza, strast ga slepi è accecato dall'ira, dalla passione

    2. pren. ingannare; illudere