zvrtéti (-ím)
A) perf.
1. girare, voltare; pog. smettere di girare (la pellicola), di suonare (il disco)
2. girare (il tornio da vasaio)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zvrteti moškega far girare la testa al maschio, sedurlo
pren. zvrteti komu glavo privare qcn. della capacità di discernimento
B) zvrtéti se (-ím se) perf. refl.
1. cessare di girare
2. impers. avere il capogiro:
zvrtelo se mu je in se je zgrudil gli venne il capogiro e crollò svenuto a terra
Zadetki iskanja
- ž | Ž m
1. ultima lettera dell'alfabeto sloveno, il suono [³] del franc. jour ecc.:
pren. od a do ž dalla A alla Zeta
2. lingv. f (abbrev. di 'ženski' femminile) - žába (-e) f
1. zool. rana (Rana);
žabe kvakajo, regljajo le rane gracidano
žabe in krastače le rane e i rospi
gastr. jesti žabe mangiare cosce di ranocchia
piti kot žaba bere come una spugna
zool. barska žaba rana arvale (Rana arvalis)
zool. zelena žaba rana verde, ranocchio (Rana esculenta)
zool. žabe anuri (sing. -o) (Anura)
2.
človek žaba uomo rana
3. pejor. ranocchio
4. hipok. ranocchio
5. obl. (otroško enodelno oblačilo) pagliaccetto; pog. (ženske hlačne nogavice) collant
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
plavati žabo nuotare a rana
teh. urejati pločnik z žabo sistemare il marciapiede con la mazzeranga
pren. gledati koga kot žaba jajce guardare, fissare qcn. con occhi stralunati
napihovati se kot žaba darsi arie, essere un pallone gonfiato
biti komu mar kakor žabi za lešnik non importargliene un fico secco - žábica (-e) f
1. dem. od žaba ranocchio
2. pog. hipok. (majhen otrok) ranocchio
3. lucchetto; alp. moschettone; muz. nasetto; pren.
ne molči, pa če mu zapreš usta z žabico non sta zitto manco a mettergli il lucchetto alla bocca
4. castagnola, castagnetta
5. igre piastrella, muriella:
metati žabice giocare alle piastrelle, a rimbalzello
6. obrt. forcella (del merletto); tisk. piega
7. med., vet. cisti; ranula - žága (-e) f
1. sega:
list, ročaj žage la lama, la maniglia della sega
dvoročna žaga sega a due mani, segone
električna, motorna žaga sega elettrica, motosega
krožna, ročna, tračna žaga sega circolare; sega a mano; sega a nastro
mizarska žaga, žaga za kovino, marmor sega da falegname, segatrice per metalli, per marmo
žaga se skrha la sega si spunta, perde il filo
brusiti žago affilare la sega
2. (obrat) segheria;
pripeljati na žago portare in segheria
delavec na žagi operaio della segheria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. pojoča žaga sega
etn. vžigalna žaga sega (per accensione del fuoco con confricazione)
med. žaga za kosti segaossa - žákelj (-klja) m pog. (vreča) sacco:
kupiti žakelj moke comprare un sacco di farina
oprtati si težak žakelj caricarsi un pesante fardello
pren. držati komu žakelj tenere, reggere il sacco a qcn.
dati koga v žakelj mettere qcn. nel sacco, superarlo
oblečena v žakelj vestita di abito a sacco
pog. jemati iz skupnega žaklja attingere al fondo comune
kupiti, vzeti mačka v žaklju comprare una gatta nel sacco, a scatola chiusa
metati vse v isti žakelj fare d'ogni erba un fascio
PREGOVORI:
prazen žakelj ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi - žalítev (-tve) f offesa, affronto, ingiuria, onta, spregio; žarg. sgarro; jur. vilipendio, oltraggio:
biti deležen, požreti žalitev ricevere, patire un affronto
maščevati prestano žalitev vendicare l'onta sofferta
huda žalitev insulto atroce
jur. žalitev oboroženih sil vilipendio delle forze armate
žalitev uradne osebe oltraggio a pubblico ufficiale - žalostíti (-ím)
A) imperf. tr. addolorare, rattristare, amareggiare, angosciare, straziare:
nekatere izkušnje človeka globoko žalostijo certe esperienze amareggiano profondamente
žalostiti (greniti)
komu življenje rendere amara la vita a qcn.
B) žalostíti se (-ím se) imperf. refl. addolorarsi, rattristarsi, amareggiarsi, crucciarsi:
žalostiti se zaradi neuspeha crucciarsi per l'insuccesso - žámet (-a) m
1. tekst. velluto:
gladki, vzorčasti žamet velluto liscio, soprarrizzo
rebrasti žamet velluto a coste, alla cacciatora
tekst. svileni žamet velluto di seta
usnjati žamet (deftin) duvetine
PREGOVORI:
pamet je boljša kot žamet più vale l'ingegno che la forza, e più il legno che la scorza
2. pren. velluto (lucido vellutato, tattilità vellutata):
žamet lilij il velluto dei gigli
žamet rok il tocco vellutato delle mani
žamet glasu voce vellutata - žár (-a) m
1. splendore, luce; calore:
jutranji, večerni žar il tramonto, l'aurora
žar lune, sonca, zvezd la luce della luna, del sole, delle stelle
2. calore, fuoco; (velika pripeka) calura:
greti se ob žaru ognja scaldarsi al calore del fuoco
zažgati meso na premočnem žaru bruciare la carne a un fuoco troppo forte
poletni žar la calura estiva
3. gastr. griglia, gratella; ferri:
meso na žaru carne in gratella, alla griglia, ai ferri
4. (čustvena vznemirjenost) fervore, ardore; vampa:
biti poln notranjega žara essere pieno di fervore interno
5. vampa; incandescenza:
žar večernega neba la vampa del cielo vespertino
segreti do žara scaldare fino all'incandescenza
zanetiti žar v srcu infiammare il cuore
slepeči žar svetlobe una luce accecante - žára (-e) f urna:
arheol. bronasta, marmornata žara, žara iz žgane gline urna di bronzo, di marmo, di terracotta
hišasta žara urna a capanna
žara s pepelom urna cineraria, urna
volilna žara urna elettorale - žarèč (-éča -e) adj. splendente, radioso, raggiante; rovente, incandescente:
žareča lica volti raggianti
žareče zvezde stelle splendenti
žareč nasmeh un sorriso radioso
žareča lava lava incandescente
trajno žareča peč stufa a fuoco continuo - žárek (-rka) m
1. raggio:
žarki zahajajočega sonca i raggi del sole che tramonta
žarki žarometa i raggi del faro
2. raggio, punta:
zvezda s šestimi žarki stella a sei punte
3. pren. filo, raggio:
žarek upanja filo di speranza
4. pl. žarki fiz. pog. raggi:
poškodbe zaradi žarkov lesioni provocate dai raggi
infrardeči, kratkovalovni, radioaktivni, rentgenski žarki raggi infrarossi, a onde corte, radioattivi, Röntgen
snop žarkov fascio di raggi
5. min.
redni, izredni žarek raggio ordinario, straordinario
les. strženovi žarki raggi midollari - žárkovje (-a) n raggi:
poti se razhajajo kot žarkovje le strade si dipartono a raggiera
pog. rentgensko žarkovje radiazione, raggi Röntgen - žé adv.
1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita
2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia
3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più
4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me
5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio
6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!
7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi
8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male
9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io
10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti
11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui
12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?
13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono
14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica
15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela - žéhta (-e) f pog. bucato:
imeti žehto določen dan v tednu fare il bucato un giorno fisso della settimana
obesiti žehto appendere il bucato ad asciugare
pren. dati koga v žehto rivedere le bucce a qcn.
pren. velika žehta pulizie generali - žéjen (-jna -o) adj.
1. assetato, sitibondo:
biti žejen kot žolna, kot duša v vicah avere una sete del diavolo
2. pren. arido, bisognoso d'acqua:
žejna polja i campi aridi
3. pren. assetato, desideroso, bramoso:
žejen resnice, pravice assetato di verità, di giustizia
pren. prepeljati koga žejnega čez vodo eludere le richieste di qcn. ricorrendo a mille cavilli - želéti (-ím)
A) imperf.
1. augurare; auspicare:
želeti komu dobro, srečo augurare a qcn. il bene, la felicità
želeti srečno pot augurare buon viaggio
želeti lahko noč augurare, dare la buona notte
2. desiderare, volere:
želite prosim? il signore, la signora desidera?
gost želi sobo v prvem nadstropju l'ospite vuole una camera al primo piano
B) želéti si (-ím si) imperf. refl.
1. desiderare; (močno si želeti) bramare, ambire:
želeti si malo počitka, miru desiderare un po' di riposo, di quiete
2. desiderare, concupire qcn. - želézen (-zna -o) adj.
1. di ferro:
železen drog sbarra di ferro
2. (železov) di ferro, ferroso:
železna ruda minerale ferroso
3. pren. forte, di ferro:
železen stisk roke una forte stretta di mano
4. pren. di ferro, ferreo; pren. (zelo strog) ferreo, rigido, inflessibile:
železno zdravje salute di ferro
železna volja volontà ferrea
železna disciplina disciplina ferrea
5. pren. (osnoven) tradizionale, classico:
ponatisniti železna dela slovenske književnosti ristampare i classici della letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potovati z železnim konjičkom viaggiare in automobile
imeti železne živce avere nervi saldi, d'acciaio
vladati z železno roko governare col pugno di ferro
železna blagajna cassaforte
železna rezerva riserva di sicurezza
železni ptič aeroplano
hist. železna devica vergine di Norimberga
hist., voj. železna srajca cotta di maglia, cotta di ferro
hist. železna zavesa cortina di ferro
arheol. železna doba età del ferro
zool. železna kačica iulide (Julus terrestris)
rel. železna maša settantesimo della prima messa
med. železna pljuča polmone d'acciaio
farm. železno vino ferrochina
geogr. Železna vrata Porte di ferro
PREGOVORI:
stara navada — železna srajca vizio di natura fino a fossa dura - želéznica (-e) f ferrovia:
zgraditi, elektrificirati železnico costruire, elettrificare una ferrovia
enotirna, dvotirna železnica ferrovia a semplice, a doppio binario
železnica z navadnim tirom, ozkotirna, širokotirna železnica ferrovia a scartamento normale, ridotto, largo
industrijska, jamska železnica ferrovia privata (di un'industria), da miniera
zobata železnica ferrovia a dentiera, a cremagliera
nadzemna, podzemna železnica ferrovia elevata; ferrovia sotterranea, metropolitana
transsibirska železnica ferrovia transiberiana, transiberiana
potovati z železnico viaggiare in treno, per ferrovia
državne železnice Ferrovie dello Stato