Franja

Zadetki iskanja

  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • začúda

    A) adv.

    1. molto, tanto, estremamente; un sacco:
    ima začuda lepe oči ha degli occhi bellissimi
    pozna začuda zgodb conosce un sacco di storie

    2. stranamente, guarda caso, una volta tanto:
    oče se začuda ni razjezil il padre, guarda caso, non si arrabbiò

    B) začúda inter. to':
    začuda, nismo je dolgo čakali to', non l'abbiamo aspettata molto
  • zadostíti (-ím) | zadostováti (-újem) perf., imperf.

    1. attuare, eseguire; ottemperare; accontentare, soddisfare, adempiere:
    zadostiti predpisom ottemperare alle norme
    zadostiti zahtevam soddisfare, adempiere le richieste
    temu človeku je težko zadostiti è difficile accontentare costui

    2. dare soddisfazione:
    zadostiti za krivico dare soddisfazione per l'ingiustizia subita

    3. bastare, essere sufficiente:
    premoženje ni zadostovalo, da bi plačali dolgove il patrimonio non fu sufficiente a pagare i debiti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    knjiž. zadostovati idealu rispondere agli ideali
  • zadovóljen (-jna -o) adj. contento, soddisfatto, compiaciuto, pago:
    biti s čim zadovoljen essere contento di qcs.
    PREGOVORI:
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciare il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • zadržánost (-i) f

    1. riserbo, riservatezza; sostenutezza:
    zadržanost v govorjenju, vedenju riserbo nel discorso, nel comportamento

    2. l'esser impedito:
    ni se mogel odzvati vabilu zaradi zadržanosti non potè accogliere l'invito perché impedito
  • zadržáti (-ím) | zadrževáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. trattenere, fermare:
    zadržal je psa, da ni planil na tujca trattenne il cane affinché non aggredisse il forestiero

    2. mantenere, tenere:
    peč zadrži toploto la stufa mantiene il caldo

    3. ostacolare, impedire:
    zadržati epidemijo impedire la diffusione dell'epidemia

    4. rattenere, trattenere, soffocare, frenare:
    zadržati solze rattenere le lacrime
    zadržati radovednost frenare la curiosità

    5. trattenere:
    zadržati koga na kosilu trattenere qcn. a pranzo
    zadržati koga v bolnišnici trattenere qcn. all'ospedale

    6. (obdržati) mantenere:
    zadržati funkcijo mantenere la carica

    B) zadržáti se (-ím se) | zadrževáti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. trattenersi, soffermarsi:
    spotoma se bomo zadržali v Škocjanskih jamah strada facendo ci tratterremo nelle grotte di S. Canziano

    2. controllarsi; frenarsi:
    ob pogledu na ponesrečence se ni mogel zadržati alla vista degli infortunati non potè frenarsi

    3. star. comportarsi (con), trattare:
    spoštljivo se zadržati do koga trattare qcn. con rispetto
  • zagnán (-a -o) adj.

    1. avviato:
    stroj še ni zagnan la macchina non è ancora avviata

    2. gettato:
    palica, zagnana v kot il bastone gettato in un angolo

    3. pren. (vnet) zelante, bravo, solerte
  • zahitéti (-ím) perf. (pohiteti) affrettarsi:
    to ni res, je zahitela questo non è vero, si affrettò a dire
  • zájec (-jca) m

    1. zool. lepre; (udomačen) coniglio:
    lov na zajce caccia alla lepre
    slišati kot zajec sentire benissimo, avere un ottimo udito
    spati kot zajec avere il sonno leggero, dormire come una lepre
    teči kot zajec correre come una lepre
    gastr. zajec v omaki spezzatino di lepre

    2. pejor. coniglio:
    prevelik zajec je, da bi si to upal è troppo coniglio da osarlo

    3. cavastivali, tirastivali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. uganiti, ugotoviti, vedeti, zvedeti, v katerem grmu tiči zajec indovinare, vedere dove sta la lepre
    spoznati se, razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    pren. skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto perse Martin la cappa
    zool. morski zajec ciclottero (Cyclopterus)
    zool. planinski zajec lepre delle Alpi (Lepus timidus varronis)
    zool. poljski zajec lepre (Lepus europaeus)
  • zamotíti (-ím)

    A) perf.

    1. distrarre; svagare:
    zamotiti otroka z ropotuljico distrarre il bambino con la raganella

    2. knjiž. (zadržati) trattenere:
    kaj ga je zamotilo, da ga tako dolgo ni cosa mai l'ha trattenuto così a lungo?

    B) zamotíti se (-ím se) perf. refl. distrarsi; (zadržati se) trattenersi
  • zamujèn (-êna -o) adj. perduto:
    ni še vse zamujeno non tutto è ancora perduto
    PREGOVORI:
    minuta zamujena ne vrne se nobena tempo perduto mai non si riacquista
  • zapísan (-a -o) adj.

    1. scritto, registrato:
    dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami un'azione che verrà iscritta nella storia a lettere d'oro
    pren. nikjer ni zapisano, da mora tako biti e dove sta scritto che deve essere così?

    2. lasciato, eredidato:
    imeti kaj zapisano po očetu aver ereditato qcs. dal padre

    3. destinato; votato:
    biti zapisan propadu essere destinato alla rovina
    biti zapisan znanosti votarsi, darsi alla scienza
    pog. imajo ga dobro, slabo zapisanega gode di buona, di cattiva reputazione
  • zarádi

    A) prep. (z rodilnikom)

    1. (za izražanje vzroka) per, per via di, a causa di:
    zaradi megle se je zgodilo več nesreč a causa della nebbia si sono avuti vari incidenti
    zaradi katerega (v oziralni odvisnikih):
    že dolgo ni videl sina, zaradi katerega je dosti pretrpel non vedeva da molto tempo il figlio a causa del quale aveva tanto sofferto

    2. (za izražanje namena) a, per, in:
    skopali so globoke jarke zaradi obrambe mesta furono scavati profondi fossati a difesa della città
    posvetoval se je zaradi morebitnega najetja posojila andò a consultarsi per contrarre eventualmente un prestito

    3. zaradi lepšega pro forma, proforma:
    sestanek so sklicali zaradi lepšega la riunione fu convocata proforma

    4. pren. (za izražanje ozira) per, quanto a:
    zaradi nas lahko ostanete quanto a noi, potete restare
    zaradi otrok mi je žal, da niso videli predstave mi dispiace per i bambini che non hanno visto lo spettacolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naredi to zaradi ljubega miru fallo pro bono pacis
    knjiž. na to se ne spoznam, zaradi česar raje molčim di queste cose non m'intendo, per cui preferisco tacere
    zaradi tega in onega nisem za trenutek prost tra una cosa e l'altra non ho un attimo di tempo
    zaradi okoliščin pač nisem mogel odbiti date le circostanze, non ho potuto rifiutare
    um., lit. umetnost zaradi umetnosti l'arte per l'arte

    B) (v vezniški rabi) (zato) perciò:
    niso bili pozorni, zaradi tega so naredili veliko napak non hanno fatto attenzione, perciò hanno commesso molti errori
  • zasékati (-am) | zasekávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. tagliare; intaccare

    2. piantare, ficcare:
    zasekati lopato v ilovico piantare la vanga nell'argilla

    3. tagliare, scavare:
    zasekati stopnice v hrib tagliare scalini nella montagna

    4. dare una stoccata; colpire (con la spada, col bastone):
    zasekati s sabljo dare una stoccata con la spada

    5. addentare, affondare i denti (in):
    zobje zasekajo v suh kruh i denti affondano nel pane raffermo

    6. pren. ribattere (bruscamente):
    ni res, je zasekal oče non è vero, ribattè il padre

    7. pren. rompere, squarciare:
    v tišino je zasekal strel uno sparo squarciò il silenzio

    B) zasékati se (-am se) | zasekávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. squarciare, rompere:
    govornikov glas se je ostro zasekaval v tišino la voce aspra dell'oratore rompeva il silenzio

    2. (udariti, udarjati) abbattersi:
    bliski so zasekavali v gozdove i fulmini si abbattevano sui boschi
  • zastónj adv.

    1. gratis, gratuitamente:
    dobiti kaj zastonj ricevere qcs. gratis
    jesti in piti zastonj mangiare e bere a sbafo

    2. pog. (zaman) invano, vanamente:
    zadovoljen je bil, da se ni trudil zastonj era soddisfatto di non aver faticato invano
  • zatajeváti (-újem) | zatajíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. negare

    2. nascondere, occultare, celare

    3. rinnegare, ripudiare, sconfessare:
    zatajiti vero ripudiare, sconfessare la propria fede

    4. pren. fallire, fare cilecca, publ. andare in tilt:
    včasih mi spomin zataji talvolta la memoria fallisce
    moštvo je zatajilo la squadra ha deluso

    B) zatajeváti se (-újem se) | zatajíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

    1. fingere:
    zdaj se ji ni treba več zatajevati, lahko se smeje ali joče ora non ha più bisogno di fingere: può ridere o piangere (se vuole)

    2. rel. mortificarsi

    C) zatajíti se knjiž. (potajiti se) nascondersi, acquattarsi:
    ko sta zaslišala korake, sta se zatajila al rumore dei passi si acquattarono
  • zató

    A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
    termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
    rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
    če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
    razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
    uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
    to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto

    B) zató konj.

    1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
    bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare

    2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
    piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene

    3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
    zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male

    4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
    zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria
  • zaúpanje (-a) n fiducia; fede, buona fede; credito:
    zlorabiti zaupanje nekoga approfittare della buona fede di qcn.
    oseba, ki si ne zasluži, ki ni vredna zaupanja persona di poco credito
    politik, ki mu volivci zaupajo un politico che trova credito presso gli elettori
    vzbuditi zaupanje ispirare fiducia
    zaupanja vreden človek persona, uomo di fiducia
    interval zaupanja intervallo fiduciario
  • zbégati (-am)

    A) perf. confondere, disorientare, sconcertare, scomporre, turbare

    B) zbégati se (-am se) perf. refl. confondersi, disorientarsi:
    zbegal se je in ni znal odgovoriti si confuse e non seppe rispondere
  • zdàj

    A) adv.

    1. adesso, ora; poc'anzi:
    ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
    zdaj je bil tu era qui poc'anzi

    2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
    zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

    3. (poudarja zahtevo) ora:
    zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

    4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
    tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
    si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
    še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

    5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
    pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

    6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
    zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
    zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

    7. zdaj ko ora che, dal momento che:
    zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj ali nikoli ora o mai più
    mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
    kaj pa zdaj? e ora?
    za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
    že zdaj fin d'adesso
    zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
    zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
    zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

    B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
    pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!