pêti (-a -o) numer. quinto; cinque:
cesar Karel V. l'imperatore Carlo V
pripeljem se z vlakom ob peti uri arrivo col treno delle cinque
peta kolona quinta colonna
danes je peti avgust oggi è il cinque agosto
šol. obiskovati peti razred frequentare la quinta (classe)
avt. dati v peto prestavo ingranare la quinta (marcia)
pren. biti (za) peto kolo essere l'ultima ruota del carro
Zadetki iskanja
- pēttine m
1. glavnik
2. tekstil greben
3. bot.
pettine di Venere (acicula) česlika, česlikovina (Scandix pecten Veneris)
4. glasba trzalica
5. zool. velika pokrovača (Pecten jacobaeus)
PREGOVORI: tutti i nodi vengono al pettine preg. vse se plača - pētto m
1. prsi:
allargare il petto globoko dihati; pren. oddahniti si
battersi il petto pren. obžalovati zmoto, kesati se
mettersi una mano sul petto dati roko na srce
prendere qcs. di petto česa se odločno lotiti
avere il bambino al petto dojiti otroka
a petto di, a petto a v primerjavi s
2. prsi (živalske):
petto di pollo, di tacchino piščančje, puranove prsi
3. ekst. prsi:
attacco di petto srčni napad
malato di petto jetičnik
do di petto glasba visoki c
4. pren. prsi, srce:
prendersi a petto qcn. poskrbeti (za) (tudi iron.)
5.
giacca a doppio petto obl. dvovrstni suknjič
6. hidravl. škarpa nasipa, jeza - picchiata f
1. prebunkanje; pretep
2. trkanje
3. aero pikiranje, strmoglavi let; šport strmoglavi spust:
buttarsi in picchiata a fare qcs. lotiti se česa z vsemi silami
scendere in picchiata aero pikirati; šport spustiti se na vrat na nos - piccino
A) agg.
1. majhen; majčken; otroški:
una casa piccina piccina majcena hišica
farsi piccino piccino narediti se majhnega
2. slabš. malenkosten, beden
B) m (f -na) mali, mala; otročiček; (živalski) mladič - picco m (pl. -chi)
1. (gorski) vrh:
a picco navpično
andare, colare a picco potopiti se; pren. propasti
2. navt. soha - píčiti (-im) | píkati (-am) perf., imperf. pungere, mordere (tudi ekst.); beccare:
komarji so pikali le zanzare pungevano
pren. le kaj ga je pičilo, da odhaja ma cosa lo ha preso che se ne va?
pren. puška nese, kakor jo piči il fucile porta dove gli pare
pren. če me bo pičilo, pridem se mi viene voglia, vengo
kokoši pikajo zrnje le galline beccano il mangime
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda - piēde m
1. noga (človeška); taca
collo del piede nart
la pianta del piede podplat
piede piatto med. ploska noga
si regge appena in piedi s težavo stoji na nogah
un discorso che non sta in piedi pren. govorjenje brez repa in glave
2. ekst. pren.:
andare a piedi iti peš
ai piedi del monte pod hribom
a piede libero na prostosti
battere i piedi cepetati z nogami
da capo a piedi od glave do peta
fatto coi piedi narejen zanič, površno
in piedi na nogah, pokonci
levarsi dai piedi spraviti se spod nog
mettere, prendere piede zakoreniniti se
puntare i piedi upreti, upirati se
tenere il piede in due staffe sedeti na dveh stolih
3. noga, spodnji del:
i piedi del mobile noge pohištvenega kosa
piede del fusto spodnji del debla
piede del fungo gobji kocen
4. pren. stanje, pogoj, osnova:
porre su un piede di parità postaviti na enakopravno osnovo
essere sul piede di guerra biti pripravljen na vojno, na boj (tudi pren.)
5. čevelj (mera)
6. lit. stopica - piēga f
1. guba:
gonna a pieghe nabrano krilo
messa in piega vodna ondulacija
la piega dei calzoni hlačna guba
2. geol. nagubanost
3. nagnjenje, nagnjenost:
prendere una buona, cattiva piega obrniti, obračati se na dobro, na slabo
le pieghe dell'anima duševna notranjost, intima - piēno
A) agg.
1. poln, napolnjen:
pieno zeppo nabito poln
2. sit:
sentirsi pieno biti sit
3. ekst. poln:
essere pieno d'invidia biti ves zavisten
essere pieno di sé biti vase zaverovan
4. poln, popoln, najvišji:
essere promosso a pieni voti izdelati z najvišjimi ocenami
avere piena soddisfazione doseči polno zadoščenje
luna piena polna luna
5. poln (osrednji):
in pieno giorno sredi belega dneva
fu colpito in pieno petto zadet je bil v prsi
B) m polna dvorana; poln rezervoar ipd.:
fare il pieno gled. razprodati predstavo
fare il pieno di benzina napolniti rezervoar z bencinom
nel pieno dell'estate sredi poletja - pietà f
1. usmiljenje; sočutje:
aver pietà di qcn. usmiliti se koga
far pietà zbujati usmiljenje
un compito che fa pietà naloga, da se bog usmili
2. relig. pobožnost; ekst. pieteta, spoštovanje
3. umet.
Pietà Pietà - pietoso agg.
1. usmiljen; usmiljenja vreden:
fare una figura pietosa pren. slabo, klavrno se odrezati
2. pog. popustljiv - piffero m glasba
1. piščalka
2. igralec na piščalko; piskač
PREGOVORI: fare come i pifferi di montagna, che andarono per suonare e furono suonati preg. iti po volno in se vrniti ostrižen; kratko potegniti - piglio1 m (pl. -gli)
dar di piglio (a) zgrabiti kaj naglo, odločno; pren. lotiti se česa - pijáča (-e) f
1. bevanda:
mrzle, tople pijače bevande fredde, calde
osvežilna pijača bevanda rinfrescante
zdravilna pijača bevanda medicinale, bevanda medicamentosa, pozione
krepčilna pijača bevanda ristoratrice, ristorativa, tonificante
alkoholna, brezalkoholna pijača alcolico, analcolico
žgana pijača alcolico, distillato
naročiti pijačo ordinare da bere
2. pren. alcolico
3. il bere:
pijača ga bo uničila si rovina a furia di bere
vdajati se pijači darsi al bere
pijača mu je šla v noge, mu je zlezla v glavo è così ubriaco, da non poter muoversi, il bere gli ha dato alla testa - pijàn (-ána -o) adj.
1. ubriaco, ebbro, avvinazzato; pog. cionco, imballato, sbronzo:
pijan kot čep, kot klada, kot krava ubriaco fradicio
2. pren. ebbro;
pijan od ljubezni, od veselja ebbro d'amore, di gioia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fino all'incoscienza
belega kruha biti pijan essere insolente (per l'abbondanza)
motati se okrog mize kakor pijana muha muoversi barcollando come ubriaco
pijana veselica gozzoviglia, bagordo
PREGOVORI:
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas - pijánec (-nca) | -nka (-e) m, f alcolizzato (-a), ubriacone (-a); alcolista, etilista, pog. trincone (-a); scolabottiglie:
kvartalni pijanec etilista saltuario
notorični pijanec etilista inveterato
zdravljenje pijancev terapia degli alcolizzati
pren. držati se svojih nazorov kakor pijanec plota non deflettere dai propri principi, restare testardamente attaccato alle proprie convinzioni - píka (-e) f
1. punto, macchia, macchiolina
2. lingv. punto, puntino:
tri pike puntini
pren. narediti, postaviti piko na i mettere il punto sulla i
(v medmetni rabi) tako bo, kot pravim, in pika sarà come dico io, punto e basta!
3. vet. pipita (tudi ekst.):
imeti piko na jeziku avere una pipita sulla lingua
4. pog. (točka) punto:
šport., šol. boriti se za pike lottare, battersi per i punti
blago in živila na pike stoffa, alimentari a punti (della tessera)
5. pren. (zelo majhna količina) soffio, nonnulla:
za piko je manjkalo, da ga ni povozil mancò un soffio che non lo mettesse sotto
do pike proprio tutto
6. mat. punto:
decimalna pika punto decimale
7. muz. punto (di valore)
8. tekst. pallino, pois
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti piko na koga, imeti koga na piki portare odio, astio a qcn., avercela con qcn., prendere di mira qcn.
kozm. lepotna pika neo
tisk. rastrska pika punto del retino - piōvere*
A) v. intr. impers. (pres. piōve) deževati:
piovere a dirotto, a catinelle liti kot iz škafa
non ci piove pren. pog. o tem se ne razpravlja, to je povsem gotovo
piove sul bagnato pren. nesreča ne pride nikoli sama
tanto tonò che piovve pren. toliko je grmelo, da se je ulil dež
B) v. intr.
1. pren. deževati; pasti, padati:
piovere dal cielo pren. pasti z neba
2. deževati; pasti, padati (nenadoma, v velikih količinah):
da dove sei piovuto? odkod si se vzel? - pískati (-am) | pískniti (-em) imperf., perf.
1. zufolare, suonare il piffero
2. fischiare:
lokomotiva piska la locomotiva fischia
šport. piskati osebno napako fischiare un fallo personale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(s čim) tenko piskati stentare, tribolare, vivacchiare
bil je hud, da je kar piskal era fuori di sé dalla rabbia, sbuffava di rabbia
da mi ne piskneš o tem e non fiatare!